Mladi Koprčani alkohola ne zaznavajo kot nevarne droge

V primerjavi z letom 2003 se je pomembno zmanjšal delež abstinentov. Problem postajajo predvsem »havba« zabave.

Objavljeno
19. september 2013 19.16
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Koper - V zdravstveni regiji Koper se je v zadnjih letih pomembno zmanjšal delež abstinentov med mladostniki, pri čemer jih velik delež podcenjuje zdravstveno tveganje uživanja alkohola, kažejo podatkih raziskave ESPAD.

Ob tem direktor ZZV Koper Milan Krek opozarja, da se prepoved točenja alkohola mladoletnim kot taka ni izkazala za najboljšo rešitev.

Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino ESPAD je leta 2011 v koprski zdravstveni regiji potekala že tretjič, zajela pa je 1071 15-letnikov, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper Marina Sučić Vuković.

V primerjavi z rezultati iz leta 2007 ni prišlo do večjih sprememb, v primerjavi z letom 2003 pa se je pomembno zmanjšal delež abstinentov. Teh je bilo pred desetletjem 42,3 odstotka, ob zadnji raziskavi pa le še 36,8 odstotka. V istem obdobju se delež mladostnikov, ki so v zadnjem mesecu pred raziskavo uživali alkohol tri- ali večkrat, povečal z 29,3 na 35,3 odstotka.

Zaskrbljujoče je tudi občutenje zdravstvenega tveganja, povezanega s pitjem alkohola. Kar 25,9 odstotka vprašanih je menilo, da je tovrstno tveganje pri pitju štirih ali petih alkoholnih pijač na dan, zmerno, za 18,1 odstotka pa je tveganje rahlo ali nično. Pri oceni, da uživanje tolikšnih količin ne predstavlja tveganja za zdravje, so prevladovali fantje.

Glavno težavo Krek vidi v tem, da mladi ne zaznavajo alkohola kot substance, ki je prav tako nevarna kot ostale droge. Tudi preprosta prepoved točenja alkohola mladoletnikom se po njegovem ni izkazala kot primerna rešitev, pri čemer je kot primer navedel številne »havba« zabave, kjer mladi pijejo alkohol povsem brez nadzora. Eden od pristopov bi po njegovih besedah bil, da mladim na takšnih dogodkih prostovoljci na nevsiljiv način predstavijo negativne posledice.

Podobno kot za alkohol je med mladimi šibka tudi zavest o škodljivosti kajenja marihuane in hašiša. Vsaj enkrat v življenju je katero od omenjenih drog že poskusilo 26,3 odstotka vprašanih fantov in 24,7 odstotka vprašanih deklet. Za 17,3 odstotka je tveganje za zdravje, povezano z rednim kajenjem »trave« zmerno, za 16,1 odstotka pa zgolj rahlo ali celo nično. Tudi v tem primeru pri tovrstnih ocenah prevladujejo fantje.

Raziskava je med drugim pokazala še, da se je dostopnost do cigaret za mlade v primerjavi z letom 2007 sicer zmanjšala, ni se pa pomembno spremenila splošna uporaba niti delež dijakov, ki kadijo vsak dan. Delež tistih, ki pokadijo več kot cigareto na dan, je bil med 15-letniki 19-odstoten.

Na vprašanje o učinkovitosti obstoječih programov glede na navedene rezultate je Sučić Vukovićeva opozorila, da je »glede na to, kakšna je družbena situacija«, uspeh že to, da je stanje primerljivo s tistim v letu 2007 in da se ne poslabšuje.