Možganska kap: vsako minuto odmre dva milijona nevronov

Možgansko kap pri nas vsako leto doživi več kot štiri tisoč ljudi. Človeka doleti nepričakovano, v hipu – nujno pa je tudi takojšnje ukrepanje, kajti pri tej najpogostejši nevrološki bolezni, ki lahko povzroči hudo invalidnost ali smrt, vsako minuto odmre dva milijona nevronov. Hitro ukrepanje (klic na 112), prevoz v bolnišnico in takojšnje zdravljenje s trombolizo (v štiriinpolurnem časovnem oknu) lahko preprečijo nepopravljive posledice.

Strdek, ki je kriv za nastanek kapi, namreč povzroči odmrtje možganskih celic, ki v primerjavi z drugimi tkivi odmirajo nadpovprečno hitro – zato je pomembno, da obolelemu s trombolizo pravočasno odstranijo strdek in tako preprečijo odmrtje prizadetega možganskega tkiva.

Glavni dejavnik za to hudo bolezen – v Evropi je med krivci za umiranje na tretjem mestu – je starost. Toda možganska kap lahko, kot pojasnjuje doc. dr. Janja Pretnar Oblak, vede predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki ljubljanskega UKC, doleti kogarkoli, le razlogi za njen nastanek so različni. Pri mlajših je to lahko prirojena bolezen srca ali vnetje srca, sicer pa so med glavnimi dejavniki tveganja še arterijska hipertenzija, debelost, visok holesterol, sladkorna bolezen, fizična neaktivnost in nepravilna prehrana.

Takoj poklicati na 112!

»Veliko primerov kapi oziroma njenih posledic je mogoče preprečiti, je pa, seveda, treba poznati simptome. Če le obsedimo doma in čakamo, da nam bo bolje, se to ne bo zgodilo – zgodi pa se lahko, da bomo obsedeli ali obležali za vse življenje,« opozarja Pretnar Oblakova.

Da se to ne bi več dogajalo, so se pri društvu za zdravje srca odločili, da v enem mesecu, ki so ga posvetili ozaveščanju o možganski kapi, čim bolj razširijo védenje o tej bolezni in ljudi – kajti največ kapi se zgodi v domačem okolju – opremijo z znanjem za prepoznavo znakov kapi in za ukrepanje. Po oceni predstojnice kliničnega oddelka, kjer zdravijo bolnike s hudimi oblikami te bolezni, je vloga civilnih združenj v tem smislu res ključna, kajti »zdravniki lahko spremljamo vse novosti in jih uvajamo v klinično prakso, kjer imamo na voljo nove postopke zdravljenja, vendar ne moremo narediti nič (več), če bolnik do nas ne pride pravočasno«.

Stane bo še igral nogomet

Stane je kap doživel pred kratkim, med igranjem nogometa. Pravi, da se je zgodilo v trenutku, v komolcu je začutil hudo bolečino, kot bi mu skozenj švignil električni sunek. Soigralec in trener sta ga takoj odpeljala z igrišča in ga polegla na bok. Soigralec, ki je poznal znake možganske kapi, je v hipu vedel, kaj se mu je zgodilo; leve roke in noge ni mogel niti premakniti, prav tako je imel povešen levi kot ust.

Po zaslugi res hitrega ukrepanja in takojšnjega klica na številko 112 (vmes sta Staneta pogledala še medicinska sestra, ki je bila v bližini, in zdravnik iz njihovega kraja) so v bolnišnici s trombolizo lahko začeli že dve uri po dogodku, Stanetu se je stanje opazno izboljšalo že v eni uri. V bolnišnico je prišel s hudo prizadetostjo, danes je prepričan, da se bo spomladi vrnil k nogometu. V veliko pomoč mu je rehabilitacija na univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer mu pospešeno pomagajo z motorično rehabilitacijo, delovno terapijo (za fino motoriko), z obravnavo pri logopedu in psihologu.

S celovito obravnavo je namreč, kot pojasnjuje predstojnica, treba spodbuditi druge dele možganovine, da nadomestijo prizadeto funkcijo. Poudarja pa, da je pri opozorilni možganski kapi, ki je običajno blaga in povsem izzveni, obvezno treba k zdravniku. Ta s takojšnjim ukrepanjem oziroma zdravljenjem prepreči ponovitev tega dogodka, ki ponavadi sledi v zelo kratkem času, najkasneje v dveh tednih. Ponovno kap namreč doživi do 15 odstotkov ljudi – v 80 do 90 odstotkih pa jo je mogoče preprečiti.