V utečeni skrbi za to skupino, ki zaradi narave bolezni ostaja potisnjena na rob družbe, se že nekaj časa napovedujejo spremembe. V Delu smo že pred pol leta opozorili na nemajhen problem na tem področju – neurejeno financiranje ambulantne diagnostike, zaradi česar se je samo lani v proračunu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana primanjkljaj povečal za 1,8 milijona evrov. Problem je nastal po preobratu pri zdravljenju obolelih s HIV oziroma aidsom.
Sprememba v zdravljenju,
»Kljub opozorilom gredo vsi stroški ambulantne diagnostike že leta na račun klinike oziroma UKC, ki pa denarja za plačilo stroškov – te bi morala pokriti zavarovalnica – nimata. Še posebno ne zdaj, ko je teh bolnikov vedno več, saj bolezen ni več usodna,« je prof. dr. Janez Tomažič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni ljubljanskega UKC vodi ambulanto za te bolnike, opozarjal že pred meseci. Do danes mnenja ni mogel spremeniti, saj se v tem smislu ni spremenilo prav nič: »Razlika je le to, da zdaj zdravimo več bolnikov. Letos smo diagnozo okužbe s HIV postavili že 40-krat. Število bolnikov se kumulativno povečuje; zdaj jih zdravimo že več kot 400. Z ambulantnim zdravljenjem lahko pomagamo več kot 90 odstotkom obolelih. Zdravljenje je uspešno – umrejo tisti, ki pridejo po pomoč prepozno, ki se nočejo zdraviti ali opustijo zdravljenje, a to se zgodi pri največ treh bolnikih na leto.«
Problemi ostajajo
Podobno je pri zdravljenju virusnih hepatitisov B in C. Zdravljenje ni poceni, bolnikom za zdaj še lahko zagotavljajo celovito in sistematično oskrbo, ki pa je zaradi neurejenega financiranja vse bolj ogrožena.
Predlagali nov standard,
»V končnem dogovoru je bilo praviloma črtano oziroma odbito vse, kar s(m)o predlagale zdravstvene institucije. Ne le, da so predlogi ostali neupoštevani, zgodilo se je celo nasprotno: cene zdravstvenih storitev so znižali za dodatnih 4,5 odstotka. Takšne stvari so nesprejemljive. Prisiljeni smo delati v lastno škodo in v škodo bolnikov. Tuji makroekonomisti pa, nasprotno, zelo jasno povedo, da v zdravstvu varčevanje ni mogoče in ni dopustno,« poudarja generalni direktor UKC mag. Simon Vrhunec.
Rešitev s prestrukturiranjem – česa?
Zanimalo nas je, ali kakršno koli možnost za rešitev vidi plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V vodstvu zavoda ne vidijo druge možnosti kot notranje prestrukturiranje finančnih sredstev od programov, ki jih UKC Ljubljana ne dosega, k programom, ki jih presega. ZZZS letos za vse obveznosti, ki bi jih moral pokriti, potrebuje 30 milijonov evrov več, kot ima na voljo denarja. Ker je aktualna tudi prepoved zadolževanja, bo ZZZS letos »plačilo tretjega dela mesečne decembrske akontacije izvajalcem zdravstvenih storitev v znesku 29,9 milijona evrov prenesel v januar 2013,« pojasnjuje Damjan Kos, direktor tamkajšnjega sektorja za informiranje in odnose z javnostjo.
Problema, ki mu ni videti rešitve, ni obšel niti državni svet, ki je sklenil zahtevati odgovor od pristojnega ministrstva. Svetnike zanima, kako nameravajo na ministrstvu za zdravje urediti problem nepokritega financiranja ambulantne obravnave omenjenih bolnikov. Odgovor pričakujejo najpozneje sredi oktobra.
V resnici pa je bolj kot za odgovore zdaj čas za rešitve. Konkretne in takojšnje.