Nezaupanje je nesmiselno

Na eni strani verižna elektronska pošta o svetovni farmacevtski zaroti, na drugi strani spletne strani, ki zagotavljajo varnost cepiva. Za komentar smo povprašali imunologa Alojza Ihana.

Objavljeno
07. november 2009 21.46
Iva Gruden
Iva Gruden
Na eni strani svarila predsednice Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice Neve Miklavčič Predan in verižna elektronska pošta o svetovni farmacevtski zaroti, na drugi strani spletna stran www.ustavimo-gripo.si (in druge državne publikacije), ki zagotavljajo varnost cepiva. Za komentar o nasprotujočih si mnenjih smo povprašali imunologa, profesorja medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani Alojza Ihana. Po njegovih besedah je cepivo varno, dvom in nezaupljivost pa nista posledici dvoma v medicino, ampak v državno avtoriteto. Skrb za zdravje naj se vseeno začne, še preden nas udari 38 stopinj vročine in obležimo v bolečinah.

Je v pomislekih, da je cepivo pogubno in plod farmacevtske zarote, po vašem mnenju kaj resnice ali ustvarjajo nepotreben preplah?

Zelo zanimivo je, zakaj je pri nas toliko pomislekov glede tega cepiva. V ZDA se ljudje ne ukvarjajo s takšnimi dilemami. Preprosto sprejemajo mnenje strokovnjakov, da je nova gripa zaradi množičnosti okužb problematična, cepljenje pa varuje pred njimi. Pri nas pa je očitno tradicionalno prepričanje, da ni nič, kar je državno ali od druge avtoritete, zaupanja vredno in koristno, ampak prej škodljivo in zlonamerno. Manjši narodi smo pač nezaupljivi do vsega, kar pride od zunaj, ker smo bili v zgodovini večinoma izkoriščani podložniki, ne pa gospodarji. Potem smo se osamosvojili in začeli verjeti v lastne institucije in avtoritete, a z razkritjem politično-tajkunskih mrež spet nihče več nikomur ne verjame. Nezaupanje v cepivo zato vidim kot del splošnega družbenega ozračja, da torej ni mogoče verjeti nikomur in da je dobronamernost institucij zgolj navidezna, v resnici pa je povsod grabežljivo, škodoželjno ozadje. Neverjetno se mi zdi, koliko se razpravlja o drobnem pikcu v ramo, ki zanesljivo prepreči bolezen, kakršno koli tveganje pa je mnogo manjše od tega, če sedemo v avtomobil ali na letalo. Pravi problem cepiv je v tem, da četrt človeštva nima denarja zanje in da po nepotrebnem še vedno umrejo vsaj trije milijoni ljudi na leto zaradi ošpic, tetanusa, oslovskega kašlja, hepatitisa B. Skratka, cepivo je dokazano varno, če govorimo o varnosti, ki jo je mogoče izmeriti v praksi. Če pa kdo zahteva manjše tveganje, kot je ena proti milijon, začenjamo razpravljati o svetu onstran dokazljivega. Potem tudi v avto in na letalo ni mogoče sesti brez govora o tveganju. Demonične teorije o nanočipih in iztrebljanju ljudi pa so absurdne. Od njih ima korist kvečjemu farmacevtska industrija, ker se s takšnimi razpravami jemlje prostor kritičnim razmislekom glede cen, distribucije, postopkov registracije ... To me spominja na naše politike, ki v težavah najraje aktivirajo hrvaško-slovenske spore, da se izognejo resnejšim dilemam.

Se boste vi cepili?

Tako kot vsako leto sem se letos že proti sezonski gripi, naslednji teden pa se bom še proti pandemski. Ne zato, ker bi se je pretirano bal, ampak zaradi tistih nekaj zoprnih in izgubljenih dni z vročino; proti temu se mi zdi cepljenje res malenkost. Pa seveda zato, da ne postanem trosilec okužbe. To se mi ne zdi pošteno, sploh ne v okolju, kjer so bolniki in študenti.

Kako naj sicer najbolje skrbimo za svoj imunski sistem, zlasti če se ne odločimo za cepljenje?

Večina dela za lajšanje bolezni mora biti opravljena pred njo. Predvsem moramo biti v dobri telesni kondiciji, ki pomeni zadostno srčno, pljučno in žilno zmogljivost; ko smo zdravi, jo potrebujemo, na primer, za tek, ko smo bolni, pa za uspešno spopadanje z vročino. Izraz zdravstvena kondicija poudarja, da je bolezen, zlasti okužba, za organizem predvsem dolgotrajen, teden do dva trajajoč napor. Kot bi se človek namenil prehoditi pol slovenske gorske transverzale. Ob okužbi so žile po vsem telesu razširjene, kar zahteva intenzivno delovanje srca. Tako je dobra telesna kondicija zelo pomembna; sicer nas okužba zelo prizadene, podobno, kot bi vzpon na Triglav prizadel človeka brez kondicije. Ljudem brez kondicije se torej slabše piše, zlasti če imajo tudi povečano telesno težo. Za gripozni napor je prav tako potrebna presnovna rezerva: dobro delujoča jetra z zalogo vitaminov in še zlasti zaloga beljakovin, ki so potrebne za proizvodnjo zaščitnih protiteles proti virusu. Te so najlaže dostopne iz dovolj okrepljenih mišic; na prehrano v času bolezni namreč teže računamo, ker ob vnetju naravno ostanemo brez apetita. Tretja zaloga za lajšanje bolezni pa je dobro pripravljen in odziven imunski sistem, kar pomeni, da ne sme biti poškodovan in izčrpan od nenehnih vnetij, okužb ali stresov v preteklosti. Izčrpani ljudje, zlasti kronični bolniki in tisti s predhodnimi okužbami, zdravstvenih zalog nimajo, zato njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe in se bolezen vleče. Tudi nosečnice imajo zaradi zaščite ploda, ki je objektivno tujek, naravno zavrt imunski sistem, zato so bolj dovzetne za okužbe. Če smo zdravi in brez pretirane pogostnosti okužb, se nam torej ni treba ukvarjati s tem, kaj nam bo bolezen prinesla. Ko bomo zboleli, če bomo, bomo pač teden dni počivali, ob vročini nad 38 stopinj jedli aspirine in pili topel čaj.

Več v NeDelu