Tiskane izdaje
Ljubljana − Zmerno uživanje margarine ne škoduje zdravju, vendar je ne mažite na rogljiček, lahko poenostavimo prve rezultate raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih. Margarine na trgovskih policah v Sloveniji, ki so še pred desetletjem veljale za največji vir škodljivih transmaščob, jih ne vsebujejo več. So pa še vedno v številnih živilih, predvsem tistih iz pekarn in slaščičarn.
Ministrstvo za zdravje skupaj z ministrstvom za kmetijstvo po vzoru nekaterih evropskih držav, predvsem Danske, pripravlja predpis, ki bo prepovedal prodajo živil z več kot dvema gramoma transmaščob v sto gramih maščobe oziroma živil, v katerih transmaščobe pomenijo več kot odstotek dnevno zaužite energije (priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije). Sprejet bo najpozneje v prvi polovici prihodnjega leta, je ob objavi vmesnih rezultatov raziskave napovedala dr. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje in izrazila željo, da bi veljal tako za nacionalne proizvajalce živil kakor za živila, ki k nam prihajajo iz drugih držav.
Slovenija si po njenih besedah že več let prizadeva za enotno zakonsko ureditev problematike transmaščob v Evropi. Njeno stališče je, da je poenoten pristop k tej problematiki najmanj omejevalen za prost pretok živil, hkrati pa bi zaščitil vse prebivalce. Lani sprejeti Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti do leta 2025 zmanjšanje količine transmaščob v živilih opredeljuje kot enega od strateških ciljev in predvideva tudi ukrep zakonodajne omejitve transmaščob. Za njegovo uresničitev mora naša država evropski komisiji predložiti ustrezne nacionalne podatke in oceno tveganja zaradi uživanja transmaščob. Prav to so cilji triletnega raziskovalnega projekta, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko s partnerji (Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ljubljansko Biotehniško fakulteto, Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani in Institutom Jožef Stefan).
Slaba hitra hrana
Transmaščobe so posebna vrsta maščob, ki za delovanje človeškega telesa niso potrebne. Naravno so v hrani v zelo nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da povečujejo raven slabega krvnega holesterola ter zelo povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni. Izdana so bila strokovna priporočila, da je treba njihovo količino v živilih čim bolj zmanjšati, čemur se postopno prilagaja tudi živilska industrija. Pomemben vir transmaščob v živilih so industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja. Zakonodaja EU njihove uporabe v živilih še ne omejuje, so pa to storile posamezne države, ne le članice Unije. Prva je bila Danska, kjer je že od leta 2004 prepovedano prodajati živila z več kot dvema gramoma transmaščob v sto gramih maščobe. Sledile so Švica, Avstrija, Islandija, Madžarska, Norveška in Latvija.
Ocena izpostavljenosti transmaščobnim kislinam pri prebivalcih Slovenije še ni končana, mogoče pa je dati predhodno oceno, je povedala izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Povprečni vnos transmaščob v slovenski populaciji je menda še znotraj sprejemljivih vrednosti, vendar bi lahko bili posamezniki ali posamezne skupine - predvsem tisti, ki uživajo veliko hitre hrane in jo pogosto naročajo na dom - precej bolj izpostavljeni. Vendar se je poraba margarine od leta 2001, odkar inštitut spremlja prehranjevalne navade Slovenk in Slovencev, zmanjšala, poraba bolj zdravih maščob pa se povečuje, je dodala Hlastan Ribičeva.
Raziskovalci projekta so v prvi fazi preverili obseg dodajanja delno hidrogeniranih maščob v predelana živila in določili količine transmaščob v rastlinskih trdih maščobah pri nosilcih živilske dejavnosti. Na Inštitutu za nutricionistiko so lani izvedli natančni popis živil, naprodaj v Sloveniji. V več trgovinah treh največjih trgovskih verig so popisali 10.690 živil in pogledali njihovo sestavo. Ugotovili so, da je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob na tržišču precej večja, kot so predvidevali. Največji delež teh maščob so vsebovali jušni koncentrati (19 odstotkov), piškoti (16 odstotkov), smetana, čips in različni prigrizki (9 odstotkov) ter torte, mafini in peciva (8 odstotkov). Spodbudna novica po besedah vodje raziskovalnega projekta doc. dr. Igor Pravsta je, da so laboratorijska vzorčenja letos pokazala, da so proizvajalci teh živil začeli aktivno začeli odstranjevati transmaščobe. Sprememba je opazna predvsem pri jušnih koncentratih in piškotih, še vedno pa jih najdemo v vrsti živil v maloprodaji, najpogosteje v piškotih, napolitankah in podobnih sladicah, je glavne sklepe povzel Pravst.
Nov proizvodni postopek − nič transmaščob
Margarine so pod drobnogled vzeli, ker so v preteklosti veljale za največji vir transmaščob. Nekateri izdelki so jih vsebovali tudi več kot 50 odstotkov glede na celotno količino maščob, je povedal prof. dr. Rajko Vidrih z biotehniške fakultete. Včasih so margarine proizvajali s postopkom delnega hidrogeniranja rastlinskih olj, pri katerem neizogibno nastajajo transmaščobe. Tako proizvedene margarine so bile zelo uporabne in precej cenejše od masla. Ob vse glasnejših dokazih, da transmaščobe škodujejo zdravju, so proizvajalci postopek zamenjali z drugim (transesterifikacijo). Pri tem transmaščobe ne nastajajo, vendar je postopek po besedah Vidriha dvakrat dražji od prejšnjega.
Vzorce vseh vrst margarin (skupaj 43 vzorcev) v maloprodaji so odvzeli iz sedmih trgovskih verig v Sloveniji. Le pri dveh vzorcih je bila kot sestavina navedena delno hidrogenirana rastlinska maščoba in oba sta vsebovala več kot dva odstotka transmaščob. To kaže, da proizvajalci margarin pravilno označujejo uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Preostalih 41 vzorcev je vsebovalo manj kot odstotek transmaščob, kar je značilno za naravno prisotne maščobe v rastlinskih oljih. »Margarine v trgovinah v Sloveniji večinoma ne vsebujejo niti delno hidrogeniranih rastlinskih maščob niti pomembnih količin transmaščob,« je ugotovitve povzel Vidrih. Podatki iz tujine pa kažejo, da jih nekatere margarine še vedno imajo.
Ozaveščanje gostincev
Popolnoma drugačno sliko je pokazal pregled uporabljenih rastlinskih maščob v živilskih obratih. Inšpekcijska služba pod okriljem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani pri 34 nosilcih živilske dejavnosti, predvsem srednje velikih in velikih pekarnah in slaščičarnah ter nekaterih gostinskih obratih, popisala vse trde rastlinske maščobe, ki jih uporabljajo. Približno tretjina od skupaj 56 je vsebovala več kot dva grama transmaščob, kar je več od dopustne meje, sprejete na Danskem in v drugih državah, ki so omejile transmaščobe v živilih. Transmaščobe so našli v malo manj kot 40 odstotkih živilskih obratov.
To po besedah Pravsta kaže, da »se delno hidrogenirane rastlinske maščobe kljub dokazanemu tveganju za zdravje še vedno uporabljajo v proizvodnji predpakiranih živil«. Zakonodaja tega sicer ne omejuje, je opozoril. Trde maščobe so bile tudi korektno označene. Vendar živilski obrati lahko že danes zmanjšajo količino transmaščob v živilih z izbiro sestavin, ki jih ne vsebujejo. Inštitut za nutricionistiko je podjetja že začel ozaveščati o uvajanju dobrih praks, denimo o odpovedi uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih maščob.
