Tiskane izdaje
Ljubljana – »Dermatologi se v ambulantah še vedno srečujemo s številnimi bolezenskimi in estetskimi posledicami pretiranega izpostavljanja soncu. To ne povzroča le sončnih opeklin, je tudi eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na pospešeno staranje kože, in povzročitelj številnih kožnih in avtoimunskih bolezni, med katerimi je najhujši kožni rak,« poudarja asist. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov.
Da bi dosegli korenit premik v miselnosti – tudi glede domnevne lepote zagorele kože, ki se po desetletju ali dveh neskrbnega pretiravanja s sončenjem prelevi v prezgodaj zgubano, postarano kožo –, so slovenski dermatologi začeli celovito ozaveščanje o učinkovanju sonca, med drugim so 15. junij poimenovali za dan zaščite pred soncem. Projekt, simbolično vezan na današnji dan, je letos dobil širše okvire tudi po zaslugi spletne strani (www.zascitapredsoncem.si), ki od letos z obogateno vsebino in nasveti strokovnjakov pomaga bistriti miselnost o dobrih učinkih sonca.
Tudi o tem, da zdrave zagorelosti ni, saj ta nastane kot posledica poškodbe kože. Ali o tem, da potrebujemo dobršen odmerek sonca, če želimo zadostiti potrebam organizma po vitaminu D – toda ta odmerek prejmemo, če smo na soncu vsega skupaj četrt ure. Temu (v mnogokratniku) zadostimo že, denimo, s hojo po vsakodnevnih opravkih, brez dodatnega izpostavljanja soncu.
»Breme kožnega raka postaja iz leta v leto večje. Zato zavedanje o ustrezni zaščiti pred soncem, denimo, na morju ali v gorah, ki se opazno izboljšuje, ne zadostuje pri preprečevanju neželenih posledic, ki se nemalokrat zgodijo tudi zaradi neprevidnosti med vsakodnevnimi aktivnostmi na prostem,« poudarja asist. Tanja Planinšek Ručigaj.
Dokazi o posledicah prevelike oziroma prepogoste izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom se najbolj zgovorno kažejo v strmem porastu kožnega raka. Pred 50 leti je bila možnost, da bo pri nas nekdo zbolel za melanomom, ena proti 1500, danes je razmerje ena proti 60.
Zadnja leta je maligni melanom skokovito porastel med mladimi dekleti, ki so tudi najpogostejše obiskovalke solarijev. V Islandiji, denimo, je nedavna raziskava potrdila povezavo med nastankom kožnega raka in uporabo solarijev. Poleg tega se dermatologi zadnja leta srečujejo s prej nepoznano obliko staranja kože, ki se kaže v izrazito opaznih povešenih kožnih gubah, kar je posledica (pre)pogoste uporabe solarijev.
Od hiperpigmentacije do rombasto zgubane kože na vratu
Vesna Tlaker Žunter, specialistka dermatologije, opozarja na številne podobe, ki jih na koži izriše škodljivo učinkovanje žarkov UV. »Vsak dan pregledamo več deset, vsak mesec pa več sto pacientov, ki na sebi nosijo posledice pretirane izpostavljenosti soncu,« pravi.
Dolgotrajne sledi sonca so lahko opazne v rdeči, stanjšani, prehitro postarani koži z vidnimi belimi porami na vratu; na svetli koži se pojavi hiperpigmentacija; za kratkolase je značilna rombasto zgubana koža na hrbtni strani vratu … Ena najbolj obremenjujočih posledic pa je kožni rak, zaradi katerega si slovenski dermatologi želijo, da bi prepoved obiskovanja solarijev mlajšim od 18 let obveljala tudi pri nas.
