Odnosi: Če se vnukinja ne ukloni, bo ob dediščino

Objavljamo pismo bralke, katere starši ne zmorejo sprejeti, da se je njihova vnukinja odločila za srednjo strokovno šolo po lastni izbiri.

Objavljeno
05. junij 2017 17.15
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič

Pismo bralke: Moje življenje je že od mladih nog polno stresnih dogodkov. Starši so bili izrazite dvojne osebnosti – z enim obrazom v javnosti, z drugim doma, za štirimi stenami. Bila sem tako rekoč edini otrok, nekaj mlajšo sestrico, ki se je rodila psihično zelo prizadeta, je vrsto let imela pri sebi babica. Ko tega napornega dela ni več zmogla, je šla sestra v zanjo primerno ustanovo. Poročila sem se šele pri triinštiridesetih. Moški, ki me je očaral, je imel bistveno nižjo izobrazbo, vendar sem se (in se še vedno) ob njem zelo dobro počutila predvsem zato, ker je topel človek, zelo sočuten. Stvari, ki se zgodijo, jemlje po zdravi kmečki pameti – brez dolgoveznih razprav in kompliciranja. Njegova največja napaka je, da je premalo zgovoren. To me mičkeno moti, čeprav je dober sogovornik takrat, ko ne mlatim prazne slame. Že kmalu po poroki se je nama rodila povsem zdrava, zelo živahna hčerka, ki je letos maturantka. Zaradi narave mojega dela se je z njo več ukvarjal mož. V našem sorodstvu je prvič nastal vik in krik, ko se je hči odločila za srednjo strokovno šolo. Moji starši so uporabili ves svoj vpliv, da bi si premislila in nadaljevala po poti, ki so ji jo izbrali. Bili so tako besni, da so spremenili tudi oporoko, v kateri je bila hčerka edina dedinja. Mama se vsak dan nekajkrat dere name po telefonu, možu se vse skupaj zdi smešno, zato se sploh ne vtika, kar me zelo jezi. Mama mi celo grozi, da bo pred »celim svetom« mojo »nestrokovnost« dodobra okrcala. Kaj storiti? Martina

Milena svetuje: Draga Martina, odgovor na vaše vprašanje je zelo kratek: če se vam cedijo sline po avtomobilu in dediščini, potem obrnite hrbet možu in hčerki, če vam je mar zanju, zablokirajte mamino telefonsko številko, pa bo volk sit in koza cela. Nihče vas nima pravice držati v šahu, vam soliti pamet in vam greniti življenje! Še najmanj starši! Lahko se z vami pogovarjajo, povedo svoje mnenje. Nič več in nič manj. Sicer pa: vaše pismo z malodane enakimi problemi, kot jih imajo nekateri drugi, je letos že tretje po vrsti.

Resnici na ljubo: po eni strani se ravno takšni, kot so vaši starši, nenehno razburjajo zaradi velike brezposelnosti med mladimi, po drugi strani pa bi svoj lastni zarod brezglavo porivali v godljo, v kateri jih je že tako in tako preveč, saj na področju, na katerem so študirali, zlepa ne bodo dobili službe.

Zelo narobe je, da se nenehno vtikajo v vaše osebno življenje in vas poskušajo voditi in usmerjati, kot bi bili nedorasel, smrkav otrok brez lastne pameti. Zgodba o tem, kako so vam na vse mogoče načine poskušali preprečiti poroko z moškim, ki je »samo« tehnik, je pa sploh usmiljenja vredna. Čisto nič ni čudno, če jih mož ne mara in se jih izogiba kot hudič križu. Besede, za katere ste me prosili, naj jih obdržim zase, a so opisovale njihov odnos do uboge sestre s posebnimi potrebami, so me pretresle v dno srca.

Dokler niste na nekem taboru kot sestrina spremljevalka spoznali zdajšnjega moža, ste bili zelo nesrečna ženska. Na vaša ramena so domači nalagali bremena in odgovornosti, vas učili slepe poslušnosti in uboganja. Ko so vam rekli, da kariera in zasebno življenje ne gresta skupaj, ste sklonili glavo in jih ubogali. Neživljenjski, zelo kruti ukazi so se tepli z vašim hrepenenjem, zato ste praznino svoje strte duše vnašali tudi v delo, kar je pomenilo, da so vas različni tekmeci – med drugim – z lahkoto prehitevali.

Bili ste polni prezira in predsodkov tudi do ljudi z nižjo izobrazbo. Doma so vas naučili, da nanje gledate zviška. Tudi zato je bila vaša ljubezen na začetku polna trnja in stresnih trenutkov, saj se niste in niste mogli odločiti med srcem, ki je govorilo eno, in glavo, ki je bila do vrha polna stereotipov.

Na srečo je zmagala ljubezen, in ko ste spoznali, kako čudovitega človeka imate ob sebi, ste se – kljub letom, ki ste jih že imeli na grbi – zlahka odločili še za otroka. Mama vas je ves čas opozarjala, strašila, da boste rodili »pokveko«. Devet mesecev, ko ste otroka nosili pod srcem, je bilo po eni strani lep čas, po drugi pa zelo grenak, napolnjen s strahovi. Pozneje, ko je deklica odraščala, ste bili mnogokrat ljubosumni na moža, ko ste od strani opazovali, s kakšno lahkoto je otrok pritekel v njegovo naročje. Spontane ljubezni – ne le do moškega, tudi do lastnega otroka – ste se morali šele naučiti.

Zdaj, pri dobrih dvainšestdesetih, pokate od ponosa, sreče in ljubezni. Zadovoljni ste, da ste z možem delili obveznosti pri vzgoji hčerke. Če ne bi bilo tako, kdo ve, pri katerih stranskih vratih bi se starši vtihotapili v vašo družino in vam ugrabili otroka!

Človek obrača, usoda obrne, pravijo. Tudi zaradi težkih trenutkov, ki so v preteklosti velikokrat strli vaše srce, ste postali močnejši, odločnejši, ponosni nase! Vesela sem tega!

Ob kakšnih drugih pismih mi je zelo žal in me boli srce, ko slišim, da je nekaterim dedkom in babicam druženje z vnuki strogo prepovedano. V vašem primeru pa celo upam, da bo teh stikov čim manj. Če pa že – bodite takrat zraven tudi vi ali vaš mož.

V družbi, v kateri živimo, je iz dneva v dan več takšnih, ki želijo druge na vse mogoče načine ukalupiti in jih spremeniti po svoji lastni pameti in podobi. Žalostno je, da se kaj takšnega, kar je bolj primerno za 15. kot za 21. stoletje, ponekod počne tudi za domačimi stenami. Ko bi se ljudje več pogovarjali, bili drug do drugega bolj strpni, ko bi bili sposobni spoštovati drugačnost, potem bi bilo življenje v družini in tudi sicer veliko bolj povezano, lepše in srečnejše.

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.

Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)