Tiskane izdaje
Draga Marija, težave, ki jih imate z možem, so zelo podobne tistim, ki boleče zaznamujejo še marsikateri drug zakon v tretjem življenjskem obdobju. Sodite v generacijo, ki je bila vajena potrpeti in stisniti zobe, ker se vam je zdelo, da je tako edino prav, ne nazadnje ste živeli v okolju, kjer je bila ločitev sramota, ki prinese več slabega kot dobrega. Problemi so se nalagali, vedno več je bilo nerazčiščenih, in če zraven dodava še izrazito moževo odklanjanje vsakršnega pogovora, ni nič čudnega, da se danes, ta trenutek, v svoji koži slabo počutite.
Sicer ne dam dosti na trditve, da so drugi »krivi« za naše grehe in napačne odločitve, vseeno pa bi v vašem primeru verjela, da se je soprog »nalezel« obnašanja svojega očeta in drugih moških v svoji primarni družini, ki so se – kot pravite – vsi po vrsti vedli zelo podobno. Zato, morda, niti ni dosti razmišljal o tem, da so mogoče tudi druge poti. Raje se je umaknil, kot da bi se boril in sproti razčiščeval stvari. Udobneje si je bilo natakniti masko in občasno igrati spodobnega soproga, kot pa tuhtati o kakšnem drugem načinu, ki bi pripeljal do obojestranskega dobrega počutja.
Draga Marija, ne bodite jezni, vendar močno dvomim, da boste pri njegovih sedemdesetih doživeli čudež, da se bo sam od sebe spremenil. Če vam ni uspelo, ko je bil še mlad in poskočen in bi ga že sama narava lahko prignala v vaše naročje, je toliko manj verjetno, da bo iz svoje lupine zlezel pri sedemdesetih. Vajina usoda je zato zgolj v vaših rokah.
Če se ozrete okoli sebe, boste tudi sami opazili, da so ljudje v zrelih letih precej odvisni od svojih kalupov in navad. Seveda, ne vsi, večina pa. Če zmanjka elektrike ob 7.14, ko se oni brijejo, je konec sveta, in če ni na mizi juhe z rezanci, mislijo, da jih želi gospodinja opetnajstiti za nedeljsko kosilo. Nekoč sem obiskala družino, njihov oče je bil zelo zanimiv možak, a precej podoben vašemu. Nevede sem se usedla na mesto, kjer je običajno sedel on. Ko je vstopil v kuhinjo, se je brez besed zastrmel vame, se obrnil in ni hotel stopiti bliže. Domačim je bilo silno nerodno, ampak brez potrebe. Zelo dobro poznam takšne gospode in zato sem se z nasmehom umaknila, da je bilo lahko vse po njegovem.
V minulih letih ste bili, morda, tudi vi premalo vztrajni, lažje vam je bilo, če ste popuščali, kadar so ga napadale muhe. Opravičevali ste se mu, ko ste šli s prijateljicami na kavo, upajoč, da bo opravičilo sprejel in ga razumel. Logično, da ga ni. V njegovi glavi ste vi njegova žena, poudarek je na »njegova«, kar pomeni, da bi ga morali vprašati, ali lahko greste, oziroma, prepričan je, da bi že iz njegovega obnašanja morali vedeti, ali si kaj takšnega lahko dovolite ali ne. Za nameček ste se razdajali otrokom, kar je občutil kot izdajstvo, četudi jih je, po drugi strani, imel in jih še ima tudi sam zelo rad. Morda vam moje besede ne zvenijo logično, a tako je. Svojo ljubezen do potomcev pa kaže na njemu lasten način: »uživa« v igri vzornega soproga in očeta, ko pridejo na obisk. S starostjo je postajal vedno večji otrok, ki se vas je oklepal, vi pa ste se tega branili, ker ste želeli imeti tudi malo svobode in iti kdaj po svoje. Zdelo se mu je, da to počnete nalašč, da bi ga prizadeli, da ga ne marate, da vam drugi več pomenijo kot on sam. Zato vas je hotel »kaznovati«, preselil se je v klet, upajoč, da boste razumeli njegovo ranjeno moško dušo.
Prepričana sem, da si neskončno želi, da bi trkali na vrata in ga prosili, naj vam odpre. Potem bi se počutil kot kralj, kot zmagovalec, kot gospodar v družini. Takšne igre so del marsikaterega vsakdana starejših zakoncev. Predlagam vam, da še naprej vztrajate, obiskujte ga, poskušajte se z njim pogovarjati, povabite ga v kuhinjo, ko boste spekli kaj dobrega. Naj bo on tisti, ki bo odločil, kako zamotiti otroke, ki jih pazite, da bodo pridni in se ne bodo dolgočasili. Drezajte vanj, četudi se bo na videz branil, kajti le tako se bo nekoč spozabil in se vam vsaj mičkeno odprl ter vam zaupal, kakšne težave ga pestijo.
Vem, da ste močna ženska, kako bi drugače lahko rešili iz pekla fanta, ki ste ga vzeli za svojega takrat, ko ga nihče drug ni hotel. Ne pozabite, tudi vaš mož ni imel nič proti, kar pomeni, da mu v prsih bije dobro in toplo srce, le malce preveč štorast je v kazanju svojih čustev. Čutite, kajne, draga Marija, da vas podpiram pri prizadevanjih, zato kar korajžno! Prave babe znamo premikati bregove, če le hočemo!
