Tiskane izdaje
Pismo bralke: V življenju mi ni bilo nikoli postlano z rožicami. A sem imela srečo, da sem zelo trmast značaj, ki se ne ustraši nobenega polena pod nogami. V službo sem šla takoj po srednji šoli, in to zaradi sestre, ki se je takrat vpisala v prvi letnik. Nobena od naju ni imela štipendije, ker starši niso zmogli, da bi študirali obe hkrati. Visokošolski študij sem končala v rednem roku ob delu, se vmes poročila, rodila sta se dva otroka. Z možem sva si sezidala hišo, a sva jo, potem ko je zbolel, prodala, da sva imela dovolj denarja za večletno rehabilitacijo. Selitev v majhno najemniško stanovanje ni bila lahka. Na morje sta, ob pomoči gasilcev, pri katerih sta bila, hodila le sinova, midva z možem sva si lahko privoščila le redko razkošje. Sestra je bila drugačna. Ves čas je živela prek svojih zmožnosti. Ko je najina mama ovdovela, se je preselila k njej in jo redno, vsak mesec, obira za del pokojnine, njeno edino hčerko pa vzdržuje nekdanja tašča. Boli me, ker sem, kar pomnim, v maminih očeh tista, ki »vse zmore sama«, ki ji »sreča kar sama pada v naročje«, zato po njenem ne potrebujem ne lepe besede ne sočutja. Sestra pa – nasprotno – je »ena uboga reva«, ki ima v življenju zgolj smolo. Kar sploh ni res! Mama, žal, ne vidi, da jo sestra na debelo izkorišča. In kaj se je zgodilo nazadnje? Sestra je pregovorila mamo, da bi prodala hišo, se preselila v dom, denar pa dala v varstvo njej, da bi lahko krila za kakšnih 100 evrov razlike pri plačilu oskrbnine. Ta sestrina zahrbtnost in lakomnost mi je – prvič po vseh letih, kar nas vleče za nos – dvignila pokrovko. Še dobro, da je oče v oporoki zapisal tako, da brez soglasja vseh treh hiše za časa maminega življenja ne moremo prodati. A sem prepričana, da bo sestra v želji, da bi še naprej živela na račun drugih, našla kakšno luknjo v zakonu. Blažka
Milena svetuje: Vaše pismo je zelo trpko in žalostno. Pa ne zgolj zato, ker ste v njem razkrili še eno žalostno podobo družinskih nesoglasij, temveč tudi zato, ker se ves čas bojite, da vas bodo imeli tisti, ki bodo pisanje brali, za ljubosumnico in nevoščljivko. Se je res treba ozirati na to, kaj rečejo drugi?!
Na več mestih se sprašujete, kako je mogoče, da sta s sestro tako zelo različni. Razlogov je lahko več. Včasih so posredi drobnarije, ki se jih starši niti ne zavedamo. Nekje ste zapisali, kako je mama kupovala igrače. Ko je kupila punčko vam, je zagrozila, da jo bo vzela nazaj, če ne boste pridni. Ko jo je prinesla sestri, se je zgodilo celo to, da jo je v trgovini zamenjala tudi dvakrat ali trikrat, ker sestra ni bila z nobeno zadovoljna. Kadar ste vi rabutali sosedove hruške, ste jih dobili po riti, kadar jih je sestra, se je mama na vso moč jezila nad sosedom, ker si je drznil kričati nad njenim otrokom. Otroci imajo že v zgodnjem otroštvu zelo dobra ušesa za takšne malenkostne razlike pri vzgoji in si jih tudi zapomnijo ter na njih gradijo poznejše medsebojne odnose. A si tega, kar je bilo, ne jemljite preveč k srcu! Tisto, kar vas je v rani mladosti najbolj bolelo, vas je tudi najbolj kalilo in utrdilo, zato ste danes takšni, kot ste. Veste, v vsaki, še tako slabi stvari se skriva kaj dobrega!
Mamo imate zelo radi, zato se vam smili, ko vidite, kako jo sestra izkorišča in ji pobere malodane vso pokojnino zase in za svojega ljubčka, ki jima, prav tako brezposeln, dela družbo in se pusti streči eni in drugi.
Z mamo ste sicer imeli nešteto dobronamernih pogovorov, a iz njih vsakokrat izšli kot poraženka. Trmasto se brani z izgovori, da ste nevoščljivi, zlobni in da – kakšna katastrofa – sestri ne privoščite postavnega partnerja, glede na to, da imate sami moža invalida. Ob takšnih pritlehnih namigih ste zmeraj umolknili, ker je pač mama ena sama in ni lepo, če greste z njo na nož.
Upam, da mi ne boste zamerili, ko vam povem, da niste storili prav. S tem, ko ste se nesramna besedovanja trudili pozabiti in se potem obnašali, kakor da se ni zgodilo nič, ste mami in posredno tudi sestri zgolj dovoljevali, da sta pometali z vami, kakor ju je bila volja. Zato sta bili prepričani, da vas bosta zlahka peljali žejno čez vodo tudi glede prodaje hiše. Kaže, da jima je bilo samo po sebi umevno, da boste brez ugovarjanja podpisali dokument in se celo odpovedali svojemu nujnemu dednemu deležu.
Ne vem sicer, kakšna je pravna plat vaših težav, o tej se boste morali pozanimati sami, vem pa, kakšna bi morala biti človeška. Vsaj tista, ki bi pomagala, da bi bile ve tri v dobrih medsebojnih odnosih. Mama ima navsezadnje že skoraj osemdeset let in prav bi bilo, če že ne lepo, da vsaj zadnja leta življenja preživi v dobrih odnosih z obema (!) hčerkama.
Vaša sestra, ki živi z njo, bi se morala zavedati, da je že to velik privilegij, da jo mama finančno podpira. Morala bi ji biti hvaležna, ji pomagati in narediti vse, da bi bila njena starost kar se da prijetna, in to v domačem okolju, v bližini tistih, ki jih ima rada. Da želi prodati hišo, mame pa se znebiti, je dokaz sebičnosti, ki jo je vrsto let pomagala gojiti in negovati, žal, tudi vaša mama.
Zahtevajte, da vse tri (brez sestrinega ljubčka, ki nima kaj iskati zraven) obiščete odvetniško pisarno, ki se ukvarja z dednopravnimi razmerji. Upam, da jima bo odvetnik nalil čistega vina, da bosta uvideli, da ni lepo, kar počneta. Če se bo zgodilo drugače, vem, da vas bo zelo bolelo in prizadelo. A ne pozabite: imate dva sinova in čudovitega moža, ki vam zmeraj ponuja toplo in razumevajočo ramo. Obkroženi ste z družino, z ljubeznijo! To je tisto, kar šteje! Žal je v medčloveških odnosih tako, da lahko klatimo zvezde z neba, nikogar, niti bližnjega, pa ne moremo prisiliti, da bi nas imel rad. Vso srečo vam želim!
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
