Tiskane izdaje
Pismo bralke: Upam, da boste lahko vzeli moje pismo v roke še pred prazniki. Obdarovanja se že vrsto let bojim, ker se zmeraj zgodi kaj takšnega, kar me spravi v jok. Odraščala sem v družini, v kateri je imela zelo stroga mama prvo in zadnjo besedo. Ko se danes oziram nazaj, vem, da je bila tudi pravična. Brat je bil v mladosti zelo aktiven športnik. Ker sta mu starša omogočila vse, sem bila sama za marsikaj prikrajšana. Ko pa sem se preselila v Ljubljano, na fakulteto, sem prišla na vrsto jaz. Po njuni zaslugi mi ni nič manjkalo, za kar sem jima hvaležna. Starša sta delila dobrine po principu, da prej ali slej vsi pridemo na vrsto. Bila sem prepričana, da bo podoben »recept« za različna obdarovanja uspešen tudi pri obeh sinovih, njunih ženah in vnukih, a sem se pošteno zmotila. Vsi so zelo pikolovski, natančni, dosledni, skrbno pazijo na dlako v jajcu, da ja ne bi kdo dobil več kot drugi. Verjemite, da je nakupovanje daril zame hujše kot najbolj grozna nočna mora! Ko sem za enega od vnukov, ki se težje uči, spontano, brez razmišljanja plačala inštrukcije, je bil ogenj v strehi! Ko sva drugega vnuka – v času, ko sva tako in tako pazila nanj – vzela s seboj na kopalni izlet, so naju z možem ob vrnitvi pričakali mrki obrazi. Ne zamerite mi, če zapišem, da se – čeprav delujemo navzven kot idealna družina – svojih otrok včasih bojim.
Milena svetuje: Prazniki so, tako mislim, predvsem simbol povezovanja, izražanja bližine, naklonjenosti in ljubezni med bližnjimi. Če želimo, da se dobro in udobno počutimo, bomo, ko gre za darila, naredili vse, da bo obdarovana naša duša. Če se ne bo počutila, kot je treba, so tudi vsa darila, pa če so še tako draga – zaman. Iz leta v leto je, žal, več takšnih, ki se za prejeta darila sicer lepo zahvalijo, a jih pozneje, ko nam obrnejo hrbet, vržejo v smeti ali jih razdelijo prijateljem in znancem. Razlogi so banalni: darila so pač takšna, da se ne ujemajo z barvo v stanovanju ali z oblačili, ki visijo v omari. Sladkarije je že tako in tako tvegano podarjati, ker se jim ozaveščeni starši izogibajo kot hudič križu. Da bi babice kupovale oblačila, prav tako ne gre, ker nimajo okusa. Igrače? Raje ne, vse omare so jih že polne. Računalniške igrice? Nikakor. Menda poneumljajo otroke bolj kot kaj drugega.
Marsikatera babica ima podobne težave kot vi, ker preprosto ne ve, kaj podariti. Včasih se mi zdi, da smo na skromnost, ki bi jo morali privzgajati otrokom, že povsem pozabili. Opazujte kdaj malčka, lahko pa tudi odraslega pri odpiranju daril. Ko v paketu zagledajo tisto, kar so želeli, na vse drugo, kar je še v njem, preprosto pozabijo. Pred davnimi leti, ko nas potrošništvo še ni okužilo in spremenilo v pogoltneže, smo se razveselili vsake malenkosti. To so bili zlati časi tudi za tiste, ki so podarjali. Sreča, veselje in hvaležnost v očeh obdarovanca so božali srce in dušo. Spominjam se let, ko smo se družno zgražali nad redkimi posamezniki, ki so si drznili bližnje obdariti z denarjem. Ni nam šlo v račun, kako so lahko padli tako nizko. Danes je drugače. Ovojnica z nekaj evri je zagotovilo, da darilo ne bo obležalo v smetnjaku. Menda si vsak sam želi kupiti stvari po svojih željah in okusu? Moja prijateljica Mica je, na primer, od snahe dobila seznam predmetov, ki jih ne sme podarjati vnukom ne za božička ne za rojstne dneve. Ne sme jim speči torte, vsaj sladke ne. Ne sme jim splesti puloverja, ker so alergični na volno. Če bi se pregrešila, mladih – za kazen – ni več blizu. Skratka, babice in dedki imajo v času obdarovanja na tone težav z mladimi! A za večino so krivi sami.
Moram reči, da ste imeli zelo pametno mamo. Način, kako je vaju z bratom prepričala, da sta doumela, da ima prednost tisti, ki v danem trenutku potrebuje več, je vsega občudovanja vreden! Morala je biti prav posebna »diktatorka«, da ste ji verjeli in tudi zaupali.
Ker ste bili prepričani, da se bodo takšni medsebojni odnosi kar sami od sebe prenesli na vaše otroke, niste s prstom mignili, da bi se to v resnici zgodilo. Roko na srce: če bi potomce vzgojili v medsebojni solidarnosti, pomoči, sočutju in pravičnosti, bi razumeli, zakaj ste pomagali tistemu, ki je imel v šoli učne težave. Lahko bi se zgodil čudež in bi k tej pomoči še sami kaj prispevali.
Lepo bi bilo, če bi tudi vi napisali Božičku pisemce, naj vam prinese za ščepec več odločnosti. Kaj se to pravi, da vam mladi gledajo pod prste in vas maltretirajo, če je darilo drugega za pol miligrama težje kot njihovo! Sebi in njim podarite še eno priložnost: kot odrasle, zrele osebnosti se pogovorite o medsebojnih odnosih. In to brez leporečja in celofana! Če tega ne boste storili, se utegne zgoditi, da se bodo ničvredni prepiri sprevrgli v sovraštvo.
Vi, kot mama in babica, se svojih otrok nimate kaj bati. Ko vstopajo v vaš še zmeraj gostoljubni dom, morajo vedeti, da v njem veljajo vaša pravila, ne njihova. Dopovejte jim, da nihče med nami ne ve, kaj se bo zgodilo jutri. Dodana vrednost družine je ravno v tem, da si njeni člani medsebojno pomagajo, če se kdo od njih znajde v težavah. Sebičnost, ki je rakava rana današnje družbe, takšno sobivanje uničuje.
Dogovorite se tudi, da bodo decembrska in siceršnja darila simbolična, za ne več kot deset evrov. Skupaj pa lahko ustvarite sklad za nujne primere, za nekakšno samopomoč, do katerega bo imel pravico vsak, ki se bo znašel v realni (nikakor pa namišljeni) zadregi. Vsaj vnuke naučite, če vam že pri njihovih starših ni uspelo, da bodo pomagali vrstnikom, ki nimajo ničesar. Naj postanejo botri kakšnemu otroku v stiski! Boste videli, koliko zadovoljstva in sreče jim bo ta vloga prinesla! Lepo in prav bi bilo, če bi imeli vsaj decembra malo bolj odprto srce! Sobivanje, ne le znotraj družine, tudi sicer, bi bilo veliko lepše, duhovno bogatejše, predvsem pa bolj polno upanja ob misli, da dobrota še ni izgubila smisla.
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
