Odnosi: Zakaj imam smolo z ženskami?

Star sem 35 let, sicer imam punco, a ne vem, koliko časa še. Nasploh imam smolo z ženskami. Vse so me želele le izkoristiti, preden so odšle k drugemu. Predzadnja je prišla v zvezo z otrokom. Ko se me je naveličala, je otroka pustila meni, dokler niso prišli ponj njeni domači.

Imam manjšo obrt, po tej poti sem srečal novo dekle, s katero sem še danes. Ko sem delal pri njenih starših, me je zelo motilo, ker je njena mama kar naprej kričala na partnerja in ga poniževala. Tudi dekletu to ni bilo všeč, zato se je želela čim prej odseliti od doma. Na začetku nama je šlo zelo dobro. Imela sva se lepo, tudi denarja nama ni manjkalo. Potem ko ga je zmanjkalo, sem se moral spet lotiti dela, kar pa ji ni bilo všeč, saj sem bil pogosto odsoten od jutra do večera. Najprej se me je lotila z jokom, ko je videla, da ne gre, pa z izsiljevanjem. Spet sem zavrnil nekaj zelo dobro plačanih ponudb in ostal ves dan z njo.

Ko je spet zmanjkalo denarja, sem moral nadoknaditi zamujeno. Začela me je zmerjati, da mi ni nič mar zanjo, da jo puščam samo. Obkladala me je z nizkotnimi izrazi, mi grozila, da me bo zapustila, da se bo vrnila domov, če ne bo po njenem. Izpustila je dva izpita na fakulteti in me obtožila, da sem jaz kriv, ker ne more študirati. Njeno nemogoče obnašanje je v meni vzbudilo odpor. Ničesar več ne čutim do nje. Zdaj si želim, da bi odšla, a ne vem, kako naj jo spravim iz stanovanja.

Rafko

***

Milena odgovarja:

Ob pismih, kakršno je vaše, dragi Rafko, sem vedno bolj vesela, da sem bila »ravno prav mlada« pred desetletji, ko so v odnosih med zaljubljencema veljala drugačna pravila. Ne spomnim se, da bi takrat kakšno dekle verjelo, da denar raste na drevesih, tako kot razmišlja vaša izbranka. Zdi se mi, da smo bili že kmalu po dvajsetem letu zreli in odrasli in smo šli v neko resno zvezo predvsem zato, da bi v njej gradili in ne - podirali. Seveda se je dogajalo marsikaj, ljudje smo pač različni, vendar takšnega »nereda«, kot vlada danes, se pa res ne spomnim. Včasih imam občutek - ne le pri vas, tudi pri tistih, ki jih osebno poznam -, da se preveč ukvarjajo s tem, kdo bo v odnosu močnejši. Kdo bo drugega nadvladal. Čudim se, ker takšni po eni strani govorijo o neskončni ljubezni, si pošiljajo sporočilca vsake tri minute, na facebooku objavljajo oh in sploh izlive prekipevajoče ljubezni, po drugi strani pa z ritjo podirajo, kar že zgradijo. Ne rečem, če bi - meni nerazumne otročarije - počeli tisti pri petnajstih! Ne! Tako se obnašajo oni malodane v srednjih letih, kot ste vi, ki bi že lahko bili malo bolj pri zdravi pameti. Drži, da živimo v čudnem paradoksu, ko imamo pravzaprav vse, od pametnih telefonov, interneta do neskončne možnosti izbire, ko si verjetno domišljamo, da lahko tudi s pritiskom na gumb prikličemo princa na belem konju, a v odnosih, žal, manjka čustvenega ravnovesja, srčnosti, globine duše in treznosti misli.

Marsikaj, če ne vse, lahko kupimo, če le imamo denar. Omare so od vrha do tal natrpane z oblačili, kljub temu pa tarnamo, da nimamo kaj obleči. Izobilje je spremenilo naše vrednote, postali smo malomarni, površni, potrošniško naravnani, egoistični, brezčutni, večno nezadovoljni. Različne spletne strani, facebook, poduhov­ljene blabla misli, prijateljice itd. itd., so marsikoga že zdavnaj prepričali, da je ljubezen nekaj, kar nam pripada, ne da bi mignili s prstom. Svet, v katerem živimo, nas prav tako prepričuje, da moramo imeti vse, in to takoj, malokdo pa je pripravljen na to, da odnos med dvema človekoma zori bolj počasi. In, seveda, da je za njegove trdne temelje treba tudi kaj narediti!

Ne bom naštevala podrobnosti vseh izsiljevanj, ki ste jih opisali, ker mi je ob njih v imenu ženskega spola že tako in tako precej nerodno. Vsekakor pa vam moram reči, da se vas res drži smola, saj privabljate ženske, s katerimi imate pozneje, ko se strast do posteljnih aktivnosti umiri, bolj malo skupnega. Vi si želite resne partnerice, one hrepenijo po tem, da bi jih imeli za igračko in se igrali z njimi. Upali ste, da bo vsaj tista z otrokom resnejša in drugačna, a ste se tudi pri njej opekli. Za zadnjo, s katero ste še v zvezi, bi lahko že tedaj, ko ste spoznali njeno mamo, pomislili, da kri ni voda. Dekle je že od otroštva vsrkavalo napačne vzorce in nič me ne čudi, če se je tudi vas lotila s podobnim besednjakom, kot ga uporablja mama, ko obračunava z očetom. Sprašujete me, ali obstaja način, da bi ji dopovedali, da vam to ni všeč, a vam odkrito povem, da verjetno ne. Razen seveda, če se vključita v kakšno terapevtsko skupino ...

Ne vidim pa logike, zakaj bi jo vi prevzgajali, če se vam zdi, da v vašem srcu ni več ljubezni?! Pa kaj potem, če bo o vas pisala po facebooku in vas klevetala. To ni več vaša stvar. Takšno javno razpredanje več pove o njej kot o vas! Za v prihodnje pa vam, dragi Rafko, polagam na srce: preden se s kakšnim dekletom zapletete v resnejšo zvezo, naj spoznavanje ne traja zgolj nekaj dni! Vzemite si več časa in ne občudujte le celofana in všečnega žvrgolenja o tem in onem. Bodite pozorni tudi na drobni tisk, na njena stališča glede življenjskih vprašanj, vsaj tistih, ki so pomembna vam. Vzemite si čas za pogovor, kajti le tako boste spoznali, katere so vajine skupne vrednote in kakšni so zidaki, s katerimi morda želi tudi ona graditi vajino skupno življenje.

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič – o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.