Onkološki inštitut s priročnikom o raku vratu in glave

Rak glave in vratu zajema vrsto bolezni od raka ust, žrela, nosne in obnosne votline, za katerimi letno zboli okoli 450 Slovencev. Vsak poseg na tem območju ima za bolnike funkcionalne in estetske posledice.

Objavljeno
03. oktober 2010 13.28
Mo. B.,STA
Mo. B.,STA
Ljubljana - Na Onkološkem inštitutu (OI) so zato v pomoč bolnikom izdali poseben priročnik o bolezni, zdravljenju in življenju bolnika z rakom.

Dve tretjini bolnikov pride k zdravniku, ko je bolezen že področno razširjena, tako da operacija ni več možna, ali celo že z metastazami, pravi soavtor priročnika, predstojnik sektorja radioterapije na OI Primož Strojan.

Glavna razloga za pojav teh oblik raka sta alkohol in kajenje. V preteklosti je bil to predvsem rak moških, zaradi sprememb v življenjskem stilu - v zadnjih letih se število žensk, ki kadijo, povečuje - je med bolniki z rakom glave in vratu tudi vedno več žensk. Pogostnost pojavljanja raka glave in vratu po Sloveniji sovpada s krajevno razporeditvijo vinorodnih območij, navajajo v priročniku.

Prav življenjski slog številnih bolnikov je razlog, da tako velik delež teh rakov odkrijejo pozno, pravi onkolog internist z OI Branko Zakotnik. Bolniki pridejo k zdravniku pozno, ker ne skrbijo zase, nekatere od teh rakov se tudi pozno opazi, dodaja.

Opozorilni znaki in simptomi raka glave in vratu so različni. Kot je navedeno v priročniku, mednje spadajo neboleča bela ali rdeča leha v ustih, hripavost ali sprememba barve glasu, težave pri oblikovanju besed ali manj razumljiv govor, občutek tujka ali bolečina v ustih ali žrelu, ki ne poneha.

Pozorni moramo biti tudi na neboleče bule ali zatrdline v ustih ali na vratu, ki vztrajajo in ne izginejo, na težave pri žvečenju, požiranju ali dihanju, na pogoste krvavitve iz nosu, nenadno izgubo sluha ali bolečine v ušesu, na kri v izpljunku, dvojni vid ali izgubljanje teže in nepojasnjeno utrujenost, je še navedeno v priročniku.

Zakotnik poudarja, da je prav informiran bolnik ključ do uspešnega zdravljenja. Po besedah medicinske sestre na OI Biserke Petrijevčanin so bolniki s temi oblikami raka pogosto pasivni in se zaprejo vase, zato morajo zdravstveni delavci v timu uporabiti zelo raznolike prijeme, da jih zmotivirajo. V posvetovalnici jih skušajo poučiti o zdravljenju, stranskih učinkih, pravilni samooskrbi. Vse to namreč močno izboljša izide zdravljenja.

Strojan je navedel, da je možnost ozdravitve pri zgodaj odkritem raku od 90- do 95-odstotna, pri področno razširjenem raku od 70- do 80-odstotna, pri razširjeni bolezni, kjer operacija ni možna, ni pa še zasevkov, pa je možnost preživetja že precej nižja, nekje med 20- in 40-odstotna.

Incidenca tovrstnih oblik raka je že 20 let nespremenjena, spreminja pa se razmerje med moškimi in ženskami. Dejstvo, da med vsemi bolniki število moških pada, je po besedah Zakotnika dokaz, da se da kaj narediti na tem področju. Poudarja, da je preventiva pri teh oblikah raka najbolj smiselna in zelo pomembna.