Pacient mora čim več spraševati!

Slovenija ima dober sistem zdravstvenega varstva, kar, kot piše dr. Andrej Robida v knjižici 10 nasvetov za varnejše zdravljenje, pomeni, da pacient lahko vedno, ko obišče zdravnika ali drugega zdravstvenega strokovnjaka, pričakuje varno in kakovostno zdravstveno obravnavo. »Večina težav se pojavi zaradi načina dela, in ne zaradi osebja, ki delo opravlja. Tovrstni sistemski problemi povečajo tveganje, da bo šlo nekaj narobe,« nadaljuje otroški kardiolog, ki se v zadnjem desetletju pospešeno ukvarja s proučevanjem kakovosti v zdravstvu in skrbjo za varnost pacientov. V omenjeni knjižici, ki je nastala leta 2005, je nanizal veliko življenjsko pomembnih nasvetov, uporabnih ob vsaki, še tako bežni izkušnji s kolesjem zdravstvenega sistema.

Po mnenju dr. Andreja Robide pacient z aktivnim sodelovanjem v zdravljenju in pri odločitvah, povezanih z zdravljenjem, lahko tudi sam poskrbi za večjo varnost, kajti: »Bolj ko poznate svoje bolezensko st anje in zdravljenje zanj, verjetneje je, da boste dobili najboljšo možno zdravstveno oskrbo.«

To je mogoče doseči z upoštevanjem nasvetov za varnejše zdravljenje, ki poleg sodelovanja pri zdravljenju od bolnika »zahtevajo«, naj vedno, ko nečesa ne razume ali morda ima pomisleke o predlaganih postopkih, o tem vpraša. Pri zdravniku in medicinski sestri naj se po postavitvi diagnoze čim temeljiteje pozanima o bolezni in možnostih za ozdravitev; hrani naj seznam zdravil, ki jih mora poznati, in se z njihovim delovanjem dobro seznani. Shraniti je treba rezultate vseh preiskav, predvsem pa preveriti, ali so vsi izvidi in rezultati prišli do naslovnika. Pred zdravljenjem v bolnišnici je dobro, da se pozanimamo o najustreznejši izbiri. Pred preiskavo ali operacijo se je treba seznaniti tudi o načrtovanem posegu in ugotoviti, ali je, denimo, glede obsega operacije dosežen nedvoumen dogovor med lečečim zdravnikom in kirurgom. Pred odhodom iz bolnišnice pa je treba dobiti natančne podatke o zdravljenju, ki bo sledilo po vrnitvi domov.

Sistem zdravstvenega varstva

Sistematičen in celovit pristop pri spremljanju varnostnih zapletov je v slovenskih bolnišnicah še precej redek. Tudi nacionalni sistem poročanja o nevarnih dogodkih in opozorilnih znakih, ki bi jim bilo treba v praksi posvečati več pozornosti, potrebuje temeljite dopolnitve. Strokovnjakov, veščih prav na tem področju, na Slovenskem ni veliko. Prav zaradi tega so lani na ministrstvu za zdravje sprejeli petletno nacionalno strategijo kakovosti in varnosti v zdravstvu, dokument, ki naj bi pripomogel k čim bolj celovitemu uresničevanju mednarodno opredeljenih načel kakovosti. Varnost pacientov, pravočasna zdravstvena oskrba, uspešnost zdravstvenih posegov, učinkovitost in enakost v vseh postopkih, ki spremljajo zdravljenje, so dokaz dobrega sistema zdravstvenega varstva. Tega bodo njegovi nosilci v prihodnjih letih temeljito prevetrili. Že leta 2012 bo, denimo, v dodiplomski študij medicine oziroma zdravstva vključen kurikul, namenjen povečevanju kakovosti in varnosti.