Piti več vode – mit ali resnica?

Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo danes, 7. aprila, je dobro izhodišče, da omenimo še en pomemben vidik našega zdravja, pravzaprav vir življenja – vodo. Že nekaj let nas na vsakem koraku opozarjajo na pomembnost pitja zadostne količine vode, kar je sicer poleti v vročih dneh vsekakor zelo priporočljivo, a kljub temu se poraja vprašanje, ali je lahko vode tudi preveč in ali obstajajo znanstveni dokazi, da bi morali piti tako veliko?

Da veliko vode deluje kot zdravilo izhaja iz desetletja starega nasveta, ki pa morda niti nima znanstvene podlage, piše BBC. V zgodnjih letih 19. stoletja so ljudje vodo pili le takrat, ko so bili tik pred smrtjo, žejo pa so si z njo tešili le tisti najrevnejši, kot je dejal ustanovitelj hidropatije – »zdravljenja z vodo« Vincent Priessnitz, veliko ljudi takrat nikoli ni spilo več kot približno dva in pol decilitra vode naenkrat. Danes je slika povsem drugačna – v ZDA je denimo prodaja ustekleničena voda presegla prodajo sode.


Litri vode so dobri za naše zdravje, več energije, boljšo kožo, pomagali naj bi nam izgubiti odvečno telesno težo in preprečiti raka – to je le nekaj od sporočil, ki jih o pozitivnih učinkih vode slišimo zelo pogosto. Zato ne preseneča, da so ljudje svoje plastične, vse bolj pa tudi steklene flaše, začeli vestno nositi s sabo ves čas: v službo, v šolo, na izlete, pravzaprav vsepovsod. Seveda je za okolje bolje, da s seboj nosimo svoje steklenice, ki jih na primernih mestih ponovno napolnimo, pa vendar – smo res ves čas žejni in moramo spiti toliko vode?

Nenapisano pravilo svetuje pitje po 240 mililitrov vode osemkrat na dan – kar skupaj nanese malce manj kot dva litra dnevno. Vendar pa tega priporočila ne boste našli niti v britanskih niti v evropskih priročniki, navaja BBC.



Morda ta nasvet izhaja iz napačnih interpretacij dveh različnih priporočil izpred desetletij. Prvo je iz leta 1945, ko je ameriški prehranski in nutricijski svet za raziskovanje svetoval, da odrasli zaužijejo en mililiter tekočine za vsako zaužito kalorijo hrane, kar predstavlja dva litra za 2000 kalorij, priporočenih za ženske, in 2,5 litra oziroma 2500 kalorij za moške. Nasvet je v kategorijo tekočine sicer štel tudi vodo, ki jo pridobimo s hrano, denimo s sadjem. Naslednji nasvet iz knjige Prehrana za dobro zdravje, avtorjev Margaret McWilliams in Fredericka Stare pa pravi, da morajo odrasli dnevno spiti med šest do osem kozarcev vode. Vendar kot tekočina šteje tudi sadje in zelenjava, kofeinski in sladki napitki, celo pivo.


Voda vsekakor je pomembna za naše življenje in vodo ves čas tudi izgubljamo: z znojenjem, uriniranje dihanjem. Strokovnjaki pa so si enotni, da ne potrebujemo več vode, kot nam o tem signalizira naše telo. V zdravem telesu možgani sami prepoznajo, kdaj je telo dehidrirano in nam tako pošljejo signale, da smo žejni. »Če poslušaš svoje telo, ti bo samo povedalo, kdaj si žejen,« je dejal Courtney Kipps, športni psiholog in glavni klinični pedagog za športno medicino, vadbo in zdravje.
 
»Mit, da je že prepozno, ko si žejen, temelji na domnevi, da je žeja nepopoln indikator za pomanjkanje vode v telesu – a zakaj naj bi bilo vse drugo v našem telesu popolno, občutek žeje pa nepopoln? Dobro je deloval na tisoče let človeške evolucije.«
Le malo je torej dokazov, da naj bi pitje večje količine vode ne le tedaj, ko smo žejni, imelo še druge pozitivne učinke, kot izognitev dehidraciji. Rezultati več študij sicer kažejo, da naj bi preprečitev rahle dehidracije pomagala pri boljšem delovanju možganov in sposobnosti za opravljanje različnih nalog.

Kot so zapisali na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) Dehidracija ali izsušitev pomeni pomanjkanje vode v telesu. Prvi simptomi izsušenosti so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije. Izsušenost lahko vpliva tudi na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Hujše izsušitve pa že lahko ogrožajo življenje.