Po postopkih zunajtelesne oploditve se je v Sloveniji rodilo 13.000 otrok

Na ta način se v Sloveniji vsako leto rodi okoli 4 odstotke otrok. Pred 30 leti uspešnih devet odstotkov oploditev, zdaj  28 odstotkov.

Objavljeno
16. maj 2013 15.11
shutterstock mati in dojenček
R. D., Delo.si, STA
R. D., Delo.si, STA
Po postopkih zunajtelesne oploditve se v Sloveniji rodi nekaj več kot štiri odstotke otrok, kar nas uvršča v sam evropski vrh, je ob 30. obletnici prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve v Sloveniji povedala predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo Eda Vrtačnik Bokal. Dodala je, da se je v tem času tako rodilo okrog 13.000 otrok.

Klinični oddelek za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana sodi po njenih besedah v sam vrh reproduktivne medicine. V 30 letih se je zviševalo število nosečnosti po opravljeni zunajtelesni oploditvi. V prvem desetletju je bilo v Ljubljani uspešnih devet odstotkov oploditev, v drugem desetletju 20 odstotkov in v tretjem desetletju pa 28 odstotkov začetih postopkov.

Še bolj pomembna je, kot pravi Vrtačnik Bokalova, zbirna stopnja nosečnosti in rojstev. Ker v Sloveniji država povrne stroške za šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo, so zbirno stopnjo nosečnosti in rojstev ugotavljali tako, da so analizirali podatke vseh parov, ki so leta 2006 vstopili v postopke zunajtelesne oploditve in jih obravnavali do leta 2012. Pri mlajših ženskah od 38 let je rodila vsaka druga ženska, pri starejših pa vsaka četrta.

Predstojnica oddelka za reprodukcijo je povedala, da je za doseganje višje zbirne stopnje porodov pomembno, da ženske ponavljajo postopke, zato morajo biti ti postopki kratki in čim bolj prijazni. Včasih so trajali pet tednov, zdaj pa so polovico krajši.

Neplodnih je 15 odstotkov parov

Znanje, povezano s postopki zunajtelesne oploditve je prineslo korist tudi za tiste ženske, ki so zbolele za rakom in potrebujejo zdravljenje s kemoterapijo in radioterapijo. Kot je poudarila, je pred zdravljenjem tako dovolj časa za pridobitev zarodkov, ki jih zamrznejo in shranijo za kasnejši čas. Zamrznjene zarodke hranijo pet let, po desetih letih pa jih zavržejo.

Trenutno beležijo 15 odstotkov neplodnih parov, kar je po besedah Vrtačnik Bokalove velik javno-zdravstveni problem. Pojavnost narašča predvsem zaradi odlaganja starševstva na kasnejši čas, debelosti in spolno prenosljivih bolezni.