Pomanjkanje železa najpogostejši, a ne edini razlog

Slabokrvnost je bolezen, ki ne izbira med spolom ali glede na starost. Slabokrvni so lahko tudi otroci, predvsem pa starejši ljudje, ki imajo neredno, vitaminsko osiromašeno prehrano. Priporočljivo je, da vsake toliko časa preverimo krvno sliko pri svojem osebnem zdravniku.

Objavljeno
08. maj 2010 22.44
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Kadar smo brez volje do dela, šibki in nemočni najprej pomislimo, da smo preutrujeni zaradi obilice dela in skrbi. A raziskave kažejo, da je vzrok za utrujenost velikokrat slabokrvnost. Najpogostejša od vseh slabokrvnosti je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, zanjo pa so lahko krive tudi dolgotrajne kronične in ponavljajoče se krvavitve (močne menstrualne, krvavitve iz hemoroidov) ali takšne, ki jih je ne opazimo in so posledica rane na želodcu, tankem črevesju, lahko je posledica krvavečih polipov ali rakastih tvorb v prebavilih ali na sečilih. Če gre za blago obliko, si lahko pomagamo sami, drugače potrebujemo zdravljenje, saj je skrbna izbira živil premalo.

»Bolniki, za katere z laboratorijskimi preiskavami potrdimo, da so slabokrvni, večinoma prej navajajo, da so utrujeni, brezvoljni, zaspani, omotični, imajo težave s koncentracijo in spominom. Zaradi slabokrvnosti imajo tudi hitrejši srčni utrip, hitro se zadihajo, mučijo jih glavoboli, motnje prebave, so neješči, njihovi lasje in nohti pa so zelo krhki,« je pojasnila Irena Umek Bricman, specialistka internistka iz splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu.

Slabokrvnost se pogosto pojavlja v obdobjih hitre rasti, adolescence, pri ženskah v rodnem obdobju, v času nosečnosti in dojenja. »To so obdobja, v katerih se močno poveča potreba po železu. Tega se moramo zavedati in primerno prilagoditi prehrano,« opozarja Umek Bricmanova. Težavo lahko odpravimo sami, če poskrbimo za pestro prehrano, izbiramo živila, ki vsebujejo več železa (žita, suho sadje, jajca, špinača, meso (jetrca), ribe, črna čokolada).

»Najpogostejša je res slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, vendar se lahko pojavi tudi pri nekaterih kroničnih boleznih ter nekontroliranih in prikritih izgubah krvi (rane na želodcu, dvanajstniku, polipi, spremembe črevesne sluznice). Ne nazadnje je lahko slabokrvnost prvi znak rakastega procesa. Tumor na prebavilih lahko zelo počasi krvavi,« je povedala sogovornica.

Slabokrvnost je pogosta bolezen. Največkrat se z njo srečujejo ženske v rodnem obdobju, ki imajo močne in dolgotrajne menstrualne krvavitve. Izgube železa ob menstruaciji so namreč velike. Dnevna izguba železa je normalno en miligram, ženska pa v času menstruacije povprečno dodatno izgubi še 15 do 20 miligramov železa. »Vedno je treba poiskati vzrok pomanjkanja železa, da lahko slabokrvnost tudi uspešno zdravimo. Pogosto moramo predpisati bolnikom preparate železa v obliki tablet, sirupa ali tudi injekcij. V najhujših oblikah je potrebna transfuzija krvi.«

»Redkejše so druge oblike slabokrvnosti, s katerimi se srečujemo v naši ambulanti. To so obolenja, pri katerih rdeče krvničke hitreje razpadejo kot običajno ali pa je njihova tvorba v kostnem mozgu motena iz drugih razlogov (druga krvna obolenja, pomanjkanje vitamina B12 ali pomanjkanje folne kisline). Pomanjkanje vitamina B12 ali pomanjkanja folne kisline zdravimo z nadomeščanjem enega ali drugega,«
je razložila Umek Bricmanova.

Slabokrvnost je bolezen, ki ne izbira med spolom ali glede na starost. Slabokrvni so lahko tudi otroci, predvsem pa starejši ljudje, ki imajo neredno, vitaminsko osiromašeno prehrano. Priporočljivo je, da vsake toliko časa preverimo krvno sliko pri svojem osebnem zdravniku. Le tako je mogoče opaziti spremembe, še preden začnejo pomembno vplivati na počutje. Preventivni pregled ni potreben, če se človek dobro počuti in vsak telesni napor prenese brez večjih težav.

Rudnine in vitamini, ki so pomembni za dobro kri, saj izboljšujejo absorbcijo in sproščanje železa iz zalog ter sodelujejo pri tvorbi eritrocitov: železo (žita, suho in nekatere vrste svežega sadja - slive, borovnice, ribez, jajca, špinača, goveje meso in jetrca), vitamin A in vitamin C (surova zelenjava, limone in pomaranče), folna kislina (zelena solata, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, fižol, grah, šparglji, repa in nekatere vrste sadja; banane, jagode, maline), vitamin B 12, vitamin B6, riboflavin, baker. Nosečnice morajo poskrbeti za zadosten vnos folne kisline, ki je pomembna za razvoj nevralne cevi ploda. Pomanjkanje folne kisline povečuje nevarnost za splav in prezgodnji porod.

Normalna koncentracija hemoglobina za ženske znaša 120 gramov na liter krvi, za moške pa je spodnja meja 130 gramov na liter krvi. Če je koncentracija hemoglobina med 100 do 70, govorimo o srednje hudi slabokrvnosti, če je hemoglobin pod 70, pa gre za hudo slabokrvnost. Pomemben je tudi podatek, kako velike so rdeče krvničke, torej eritrociti. Majhne so znak, da gre za pomanjkanje železa, velike pa so znak drugih bolezni, med njimi pomanjkanja vitamina B12.

Rastlinska hrana, še posebno bogata z železom: alga klorela, alga spirulina, timijan, svež drobnjak, sezamovo seme, pšenični kalčki, soja, proso, fižol.

Iz tiskane izdaje Nedela