Prehrana za boljše delovanje možganov

Prenašalci informacij med možganskimi celicami, tako imenovani nevrotransmiterji, nastajajo iz snovi, ki jih v organizem dobimo s hrano, zato je zelo pomembno, kaj zaužijemo. Možgani za optimalno delovanje, za dober spomin, učenje, zbranost, koncentracijo, budnost, odločanje in druge mentalne sposobnosti nujno potrebujejo hranilne snovi, skrite v dobrih beljakovinah, ogljikovih hidratih, maščobah, vitaminih in mineralih. Predvsem je treba popiti dovolj tekočine, ki možgane oskrbuje s hranili in odnaša odpadne snovi; že majhna dehidracija lahko povzroči težave pri kratkoročnem spominu in drugih umskih sposobnostih. Strokovnjaki priporočajo vodo, mineralno vodo ter nesladkan zeliščni in sadni čaj.

Raven glukoze v krvi

Za delovanje možganov je zelo pomembna ustrezna raven glukoze v krvi. Če je je premalo (hipoglikemija), se ne moremo osredotočiti na dejavnost, prevelika količina (hiperglikemija) pa oslabi naše umske sposobnosti. Za preprečitev velikih nihanj glukoze strokovnjaki priporočajo, da ne jemo enostavnih sladkorjev, kot so očiščeni beli sladkor, laktoza v mleku ali sladkarije in ne pijemo sladkih pijač. Priporočajo tiste ogljikove hidrate, ki raven glukoze zvišujejo počasi in zmerno; najdemo jih v hrani, bogati s škrobom in vlakninami, kot so polnozrnat kruh, polnozrnati kosmiči, stročnice, zelenjava, sadje, še posebej jabolka.

Železo za kisik v možganih

Zelo pomembne so tudi nenasičene maščobne kisline, še posebno maščobne kisline omega-3. Precej jih je v tuni, slanikih in lososu. Poleg ribjih olj in špinače so priporočljiva tudi laneno seme, soja, olja v orehih ter koruzno, arašidovo olje in olje grozdnega semena. Železo, ki možganom zagotavlja kisik, je v rdečem mesu, bučnih semenih, sezamu, pinjolah, sojini moki, prosu, makovih semenih, pšeničnih kalčkih, ovsu, kopru, peteršilju, kvasu, špinači, vodni kreši, leči, sojinih zrnih, belem fižolu. Pri absorpciji železa pomaga hrana, bogata z vitaminom C.

Preskrba z vitamini 
in minerali

Že majhno pomanjkanje različnih mineralov in vitaminov lahko povzroči utrujenost, probleme s koncentracijo, pozabljivost in lahko znižuje IQ. Zelo pomemben je vitamin B1, saj pomaga pri presnovi glukoze in delovanju nevronskih celic. Najdemo ga v polnozrnatih žitaricah, pšeničnih kalčkih, sončničnih semenih, stročnicah, oreščkih in svinjini. Kalij, natrij in kalcij možganom služijo za signaliziranje ter pomagajo pri presnovnih reakcijah. Kalcij je v mleku in mlečnih izdelkih, makovih semenih, figah, sezamu, oreščkih, polnozrnatih žitaricah, brokoliju, zeleni zelenjavi, peteršilju.

Mediteranska prehrana

Strokovnjaki menijo, da obstajajo močni dokazi o navadah, ki zmanjšajo tveganje za razvoj bolezni, kot sta demenca in alzheimerjeva bolezen. Prehrana naj bo uravnotežena, z veliko mastnimi ribami in hladno stiskanimi rastlinskimi olji, kot je ekstra deviško oljčno olje. Priporočajo veliko sveže zelenjave, sadja in polnozrnatih žitaric, ki imajo visoko gostoto hranilnih snovi in so bogati z antioksidanti. Pomembno je tudi dosledno izogibanje alkoholu in kajenju, skrb za psihično aktivnost ter redna telovadba. V eni od študij so odkrili, da je pri ljudeh s preveliko telesno težo v srednjih letih dva- do trikrat večje tveganje, da v starejših letih postanejo dementni, medtem ko uživanje rib le enkrat na teden to tveganje zmanjša za 60 odstotkov.

Raziskovalna skupina z Univerze v Firencah je ugotovila, da je pri ljudeh, ki se prehranjujejo izključno po mediteransko, alzheimerjeva bolezen v 13 odstotkih manj pogosta kot sicer. Mediteranska prehrana, ki je že nekaj časa priporočen model zdrave prehrane za boljše zdravje in kakovostno življenje, je bogata s hladno stiskanim oljčnim oljem, sadjem, oreščki, zelenjavo in ribami ter ne vsebuje veliko mesa, mlečnih izdelkov in alkohola.