Premislite, še preden gobe zaužijete

Po ambulantah in bolnišnicah zaradi zastrupitev z gobami ne pomnijo takega navala, zaloge zdravila, ki nevtralizira strup, pa pohajajo.

Objavljeno
08. oktober 2012 12.31
Jana Zupančič
Jana Zupančič
Želja po polni košari nabranih gob, ki nato zadišijo še v kuhinji, ter pomanjkanje izkušenj in znanja o teh gozdnih gniloživkah očitno zameglita presojo in odženeta odgovornost, ki bi jo kot nabiralci morali imeti ves čas. Nepazljivost nas lahko kaj hitro spremeni v zastrupljevalce, kar se letos, ob obilni letini gob, žal pogosto dogaja. Bolnikov, ki bi utegnili biti zastrupljeni z zeleno mušnico, je toliko, da pohajajo celo zaloge zdravila.

V ambulantah po vsej Sloveniji, zlasti tam, kjer je gob še posebno veliko – na Gorenjskem, Dolenjskem, tudi Štajerskem –, že precej težko shajajo. Zdravniki specialisti s centra za zastrupitve interne klinike UKC vsakodnevno prejemajo klice dežurnih ali osebnih zdravnikov iz vse Slovenije, ki jih prosijo za nasvet, kako ukrepati v posameznih primerih. »Med njimi so tudi bolniki, ki imajo težave zaradi uživanja užitnih gob – ker so težko prebavljive in jih zaradi svojih bolezni ne bi smeli uživati, pa jih vseeno,« je povedala dr. Marija Jamšek s centra za zastrupitve. Število ljudi, ki so imeli težave po zaužitju gob, se je v mesecu dni povzpelo že na 133, skupno so prejeli več kot 70 klicev zdravnikov.

»Ljudje žal pogosto naberejo in pojedo njim neznane gobe, o vsebini svoje košare pa začnejo razmišljati šele, ko imajo težave. Večina potem poseže po knjigah ali poišče informacije na spletu, jih poveže s svojimi težavami in se ob sumu na zastrupitev oglasi pri zdravniku. Zdravnik ima lahko pri razkrivanju povzročitelja zastrupitve težave, zlasti če je bolnik gobe užival zvečer in zbolel sredi noči, saj ne more potrditi, po kolikšnem času so se pojavili simptomi oz. ali bi se podnevi pojavili prej. Zaradi tega je težko ločiti med zastrupitvijo z gobami, ki zgolj okvarijo sluznico prebavne cevi ter tako povzročijo bruhanje in drisko, in zastrupitvijo z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami. Bolnik ima namreč najprej enake simptome, le da se zastrupitev z zeleno mušnico navadno pojavi z zakasnitvijo šest ali več ur. »Če gre za težave, kot so bruhanje, driska, slabosti, se lahko odločimo za domače, ambulantno ali bolnišnično nadomeščanje tekočine (z infuzijo), pogosto posežemo tudi po aktivnem oglju z namenom, da se iz telesa čimprej izloči čim več snovi, ki povzročajo prebavne motnje.«

K zdravniku tudi brez simptomov

Vse bolnike, pri katerih ob sprejemu resno sumijo na zastrupitev z zeleno mušnico, pa sprejmejo v bolnišnično oskrbo, kjer so 24 ur pod nadzorom. »Laboratorijski izvidi nam navadno šele v 24 urah po zaužitju gob pokažejo morebitno okvaro jeter, vendar takoj uvedemo zdravljenje z antidotom, ki preprečuje vezavo morebit­nega še prosto krožečega strupa na tkiva. Če laboratorijski izvidi suma zastrupitve ne potrdijo in minejo tudi prebavne težave, zdravilo predčasno prenehamo dajati in bolnika odpustimo,« je pojasnila zdravnica specialistka. Večji problem pri zastrupitvah z zeleno mušnico je občasni pojav, da se prebavne težave po dnevu ali dveh umirijo in ljudje mislijo, da je najhujše že mimo. »Odpoved jeter ali ledvic pa se pokaže šele po treh, štirih dneh, in če pridejo ljudje k zdravniku šele v tej pozni fazi, je lahko zanje že usodno. Za zdaj še nimamo zdravila, ki bi lahko nevtraliziralo strup, ki se je vezal na tkiva. Antidot namreč deluje le prve dni in po treh dneh ne učinkuje več na okvarjeno tkivo.«

Ker je trenutno toliko bolnikov, ki bi utegnili biti zastrupljeni zaradi zaužitja zelene mušnice, pohajajo tudi zaloge zdravila, ki med drugim v Sloveniji še ni registrirano, ni poceni, poleg tega ga je težko dobiti, je opozorila dr. Jamškova in zato ljudi znova pozvala, naj se začnejo obnašati bolj odgovorno. Ob vsem tem navalu imajo namreč opravka tudi z ljudmi, ki zaužijejo gobe, nato pomislijo, da bi lahko tudi sami zastrupili, in se – brez kakršnihkoli simptomov – odpravijo k zdravniku. Ta se seveda znajde v zadregi, saj ne ve, kako – če sploh – ukrepati. Predvsem pa v slehernem primeru zastrupitve z gobami bolnik odgovornost za svoja lastna dejanja prenese na zdravnikova ramena. In ne le to, ne zaveda se, da lahko s svojo nabirko ali kuharijo postane zastrupljevalec in tako resno ogrozi tudi druga življenja. Za takšno malomarnost (za zdaj) ne odgovarja nihče.

Uživanje z zdravo pametjo

Najbolj nevarne so torej zelene muš­nice in njim sorodne gobe, lahko pa precej škode povzročijo tudi manj nevarne, npr. panterjeva mušnica, ki povzroči zmedenost in krče. Pri starejših ljudeh, zlasti z ledvičnimi okvarami, driska zaradi neužitnih gob še dodatno poslabša stanje. Sladkornemu bolniku, ki ne jé, a bruha in ima drisko, se lahko bolezen toliko poslabša, da pade v nezavest. Skratka, tudi manj nevarne gobe so lahko usodne, zlasti za kronične bolnike, starejše ljudi ali otroke. »Otroku gob že tako ne bi smeli ponujati. To je namreč težko prebavljiva hrana, ki nima (posebne) prehranske vrednosti. In če zaradi zastrupitve bruha in dobi drisko, je le to lahko zanj smrtno nevarno že po enem dnevu, če mu ne uspe nadoknaditi izgubljene tekočine.«

Dr. Jamškova zato vedno znova poziva, naj se ljudje temeljito prepričajo o užitnosti gob, še preden jih utrgajo ali vsaj preden jih dajo v lonec. »V treh četrtinah primerov poslušamo, da so bile ob kupu užitnih gob dve ali tri malo drugačne, pa so jih vseeno odnesli domov in jih ponudili na krožniku. Pri preventivi se enostavno premalo dela,« je prepričana zdravnica, ki meni, da bi morali že kuharski recepti, ki vključujejo gobe, vsebovati opozorilo, naj se kuhar najprej prepriča, ali so vse dejansko užitne.« Ljudje imamo žal zelo kratek spomin in le redkokdo se še spomni nesrečnega dogodka iz leta 1984, ko se je z zeleno mušnico zastrupilo več kot 20 ljudi in nekaj obolelim ni bilo več pomoči. »Kaj takšnega se doslej ni ponovilo, vendar se lahko zaradi neodgovornosti že danes ali jutri zastrupi cela družina!«