Tiskane izdaje
Kaj storiti, da bi se na delovnem mestu, kjer vsak dan, vsaj praviloma, preživimo že veliko več kot osem ur, čim bolj obvarovali stresa? Dobrih nasvetov je veliko. Morda je v zdajšnjih prazničnih dneh prava priložnost, da jih vsak nekaj vgradimo v svoj vsakdan.
Delovni dan začnimo umirjeno. Že zvečer pripravimo vse, kar potrebujemo na delovnem mestu, vključno z izbiro obleke. Zjutraj pa si vzemimo čas za raztezne vaje, kratko meditacijo in zajtrk ter se od doma odpravimo dovolj zgodaj, da se izognemo prometni konici in stresu zaradi morebitne zamude.
Delovno okolje naj bo prijetno, očiščeno nepotrebne navlake. Če je mogoče, olepšajmo svoj kotiček z rožo, fotografijo ali predmeti, ki nam vzbujajo prijetne občutke. Organizirajmo si dan in, če je treba, pripravimo časovni načrt za izvedbo službenih obveznosti. Zavedati se moramo, da na delovnem mestu ne moremo nadzorovati vsega, najsi gre za odnose ali za procese dela, zato ne izgubljajmo energije s stvarmi, ki so zunaj našega nadzora.
Bolje je, če se osredotočimo na tisto, kar lahko nadzorujemo – na svoje odzive pri soočenju s težavami, denimo zaradi prezahtevnega nadrejenega, prevelikega nabora obveznosti, slabih odnosov v kolektivu, prehrupnega delovnega okolja …
Prost dan, prosta ura
Naučimo se prepoznavati znake stresa, kajti šele tako lahko ukrepamo in prevzamemo nadzor nad svojim življenjem. Kadar začutimo, da smo preutrujeni, da so naše meje presežene, si vzemimo prost dan – že en sam dan, ki ga ne preživimo v delovni »norišnici«, pomaga izostriti perspektivo in celostni pogled na razmere.
Stopimo korak nazaj in poglejmo stvari objektivno, v nasprotnem primeru lahko kaj hitro začnemo delo jemati preveč osebno. Poleg tega so študije že ničkolikokrat doslej potrdile, da sveži in spočiti ljudje delajo bolje, imajo več idej, večja pa je tudi njihova storilnost.
Ker pa si ob vsakokratni preutrujenosti ali preobremenjenosti ne moremo privoščiti prostega dne, lahko za ohranjanje duševnega in čustvenega ravnovesja na delovnem mestu poskrbimo z dovolj pogostimi odmori. V stresnih trenutkih počutje izboljšajo že desetminutni odmor in nekaj globokih vdihov in izdihov.
Še boljša rešitev pa je, da se odpravimo na svež zrak. V tem času bomo, na primer, lažje razrešili problem, s katerim se ubadamo, umirilo pa se bo tudi morebitno negativno razpoloženje med sodelavci, ki delajo v istem prostoru. V trenutkih, ko začutimo, da smo »na robu«, da nam stvari uhajajo izpod nadzora ali ko nočemo izreči besed, ki bi jih kasneje lahko obžalovali, preprosto odidimo.
Sprehodimo se okrog stavbe, v kateri smo zaposleni, poskrbimo, da se znebimo negativne energije. Odmaknimo se od stresnih situacij in ljudi, ki so s svojim vedenjem ali zahtevami morda sprožili stres. Namesto tega se v mislih raje osredotočimo na nekaj, kar ne povzroča stresa; res pa je, da to v stresnih trenutkih sicer ni najbolj preprosto in zahteva kar nekaj vaje ter miselne discipline.
Energija in osvežitev
Ne glede na obveznosti in hiter delovni ritem ne pozabimo, da hrana daje energijo (bolj ko je zdrava, več energije pridobimo z njo), medtem ko pitje zadostnih količin tekočine poskrbi za telesno in tudi duševno osvežitev.
Med službenim časom pojejmo banano, pistacije, mandeljne, pomaranče, avokado … Za kosilo pa, če je le mogoče, izberimo svežo zelenjavo in ribe, saj tovrstna hrana telesu pomaga pri premagovanju stresa.
Proučevanje učinkov črnega čaja je pokazalo, da se ljudje, ki dnevno spijejo štiri skodelice tega čaja, po stresnih situacijah hitreje umirijo. Njihova raven kortizola – hormona, ki se izloča zaradi stresa – je bila nižja kot pri tistih, ki so namesto črnega čaja dobili drugačen čaj, takšnega s placebo (lažnim) učinkom.
Kofeinu se v stresnih obdobjih poskušajmo izogniti.
Neverbalna komunikacija
Negujmo komunikacijske veščine, s katerimi bi olajšali in izboljšali odnose tako z nadrejenimi kot tudi z vsemi drugimi sodelavci. Pri tem ne pozabimo na neverbalno komunikacijo. Pogosto je namreč bolj od tega, kaj rečemo, pomembno, kako to rečemo. Barva glasu, pogled, izraz na obrazu, drža in geste pomenijo za našo okolico pomembna neverbalna sporočila.
Na izzive delovnega okolja se poskušajmo odzvati s humorjem, saj smeh velja za enega močnejših orožij v boju proti stresu. Zato si s sodelavci izmenjajmo šalo ali dve, na svetovnem spletu poglejmo katerega od smešnih posnetkov. Če na delovnem mestu ni nikogar, ki bi se bil pripravljen šaliti z nami, pa si privoščimo neobvezujoč, sproščen pogovor s prijatelji in kolegi zunaj službe. Takšen pogovor nas bo sprostil.
Na delovnem mestu sklepajmo prijateljstva. Študije kažejo, da je zadovoljstvo na delovnem mestu tudi do 50 odstotkov večje, kadar delamo v okolju, kjer imamo prijatelje. Seveda pa ne pozabimo tudi na sklepanje prijateljstev zunaj delovnega okolja in časa in na preživljanje prostega časa z ljudmi, ki nam dajejo čustveno oporo in ljubezen.
Uživajmo v življenju
Sicer pa v prostem času poskrbimo za dovolj rekreacije, omislimo si hobi, ki nas razveseljuje. Uživajmo v življenju, redno si privoščimo dopust – pa čeprav zaradi pomanjkanja denarja ostanemo doma. O tem, kako pomemben je nočni počitek za človekovo psihofizično zdravje, pa sploh ne gre izgubljati besed.
Zelo pomembno je vprašanje: Ali v svojem delu uživamo ali ga sovražimo? Če ga sovražimo, razmislimo o zamenjavi delovnega mesta. Žal v resničnem življenju to ni vedno izvedljivo. Vsaj ne takoj. Lahko pa iščemo nove priložnosti in naredimo načrt za prihodnost. Vsekakor pa premislimo, kaj lahko storimo takoj, zato, da bodo delovni dnevi postali bolj znosni.
Pomembno je torej, da čim bolje (po)skrbimo zase. Če pa čutimo, da sami stresa ne zmoremo premagati, brez občutkov krivde in sramu poiščimo nasvet ali pomoč strokovnjaka.
