Tiskane izdaje
Raziskava, ki so jo opravili epidemiologi na mehiškem inštitutu za socialno varnost, je tudi potrdila, da virus ni tako nevaren, kot so se nekateri sprva bali, kljub temu pa je potrebna previdnost, saj mutacije v bolj smrtonosno obliko ni moč izključiti.
Znanstveniki so preučili več kot 63.000 bolnikov, ki so se od izbruha nove gripe avgusta letos pa do konca julija zdravili v javnih bolnišnicah zaradi simtpomov, podobnih novi gripi. Od skoraj 7000 potrjenih primerov okužbe z A H1N1 jih je bilo 56 odstotkov pri ljudeh, starih od 10 do 39 let. Pri tej starostni skupini obstaja tudi največje tveganje, da se z virusom okužijo prek družbene interakcije.
Starejših bolnikov je manj, kar kaže na to, da so ti v preteklosti prišli v stik z nekim sorodnim virusom in so zato v nekaterih primerih razvili imunost na A H1N1.
Je pa po drugi strani raziskava pokazala, da se verjetnost, da okužba z novo gripo vodi v smrt, povečuje s starostjo, poroča AFP. Pri bolnikih, starih od 20 do 29 let, je namreč stopnja umrljivosti 0,9-odstotna, pri bolnikih, starih od 60 do 69 let, pa 5,7-odstotna. Še posebej ranljivi pa so ljudje s kakšno drugo kronično boleznijo, pri katerih se verjetnost smrti poveča kar za šestkrat.
Stopnja umrljivosti zaradi nove gripe je po različnih ocenah med 0,2 in 1,23-odstotna, odvisno od države, regije in pa družbenega sloja obolelih. Na svoji spodnji meji je primerljiva s stopnjo umrljivosti zaradi t. i. sezonske gripe, ki je 0,1 odstotna, tudi na svoji zgornji meji pa je za kar polovico nižja kot pri španski gripi leta 1918.
