Tiskane izdaje
Prebiotiki in probiotiki so bakterije, ki imajo dokazano pozitiven učinek na zdravje, a znanja o tem še vedno ni dovolj. O tem bomo podrobneje pisali v jutrišnjem Delu, v Znanosti − v članku z naslovom Tisoči mikroorganizmov, ki nas branijo pred vsiljivci.
Nadvse zanimivo pa je tudi novo področje uporabe probiotikov − čistila. Znano je, da je v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, v vrtcih, šolah ali domovih za starejše veliko površin okuženih s patogenimi mikroorganizmi, ki se tam ohranijo dolgo in so lahko vir okužbe.
Tradicionalni recept za preprečevanje prenosa okužb je higiena, njen sestavni del pa umivanje, čiščenje in razkuževanje z močnimi razkužili, ki pobijejo patogene mikroorganizme.
Toda, kot opozarja prof. dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike ljubljanskega UKC: »Raziskave so pokazale, da ta razkužila delujejo le kratek čas, kajti očiščeno površino že po nekaj minutah začnejo znova poseljevati patogeni mikroorganizmi. Ti so z mutacijami sposobni razviti odpornost tudi na razkužila, podobno kot razvijejo odpornost na antibiotike.«
Zato so raziskovalci izumili čistilna sredstva, ki vsebujejo neškodljive bakterije. »Te poselijo očiščene površine, kjer patogene bakterije nimajo več ne hrane ne prostora − in tako ne morejo preživeti v tej veliko močnejši združbi neškodljivih bakterij,« pojasnjuje gastroenterolog.
V bolnišnicah v Belgiji, Italiji, ZDA, na Irskem in v Veliki Britaniji, kjer so preizkušali učinkovitost probiotičnih čistil, se je število bolnišničnih okužb drastično zmanjšalo. Kot pravi dr. Orel, pa je ta nadvse izvirni pristop k preprečevanju prenosa okužb tudi pri nas ponekod že v klinični uporabi oziroma preizkušanju.
