Proti pešanju spomina tudi s hojo

Da je tveganje za težave s pomnjenjem manjše pri starostnikih, ki res veliko hodijo, so potrdili tudi izsledki študije, predstavljeni na srečanju severnoameriškega radiološkega združenja Radiological Society of North America (RSNA). Te ugotovitve veljajo tako za zdrave starostnike kot tudi za tiste, pri katerih je že opazen upad kognitivnih sposobnosti in/ali alzheimerjeva bolezen.

»Zdravila za alzheimerjevo bolezen še nimamo, zato iščemo načine, kako bi upočasnili napredovanje bolezni oziroma olajšali simptome pri tistih, pri katerih se že kaže padec kognitivnih sposobnosti,« pravi dr. Cyrus Raji z oddelka za radiologijo na pensilvanski Univerzi Pittsburgh. Eden od načinov ohranjanja možganskega tkiva – predvsem delov možganov, kjer so centri za pomnjenje in učenje – je tudi hoja.

Ekipa je 20 let spremljala povezavo med telesno aktivnostjo posameznikov in možgansko strukturo. V raziskavi je sodelovalo 426 ljudi; 299, v povprečju starih 78 let, ni imelo nobenih znakov slabšanja kognitivnih sposobnosti, medtem ko so pri 127 sodelujočih, v povprečju starih 81 let, že zaznali pešanje tovrstnih sposobnosti. V drugi skupini so upad kognitivnih sposobnosti že diagnosticirali 83 ljudem, 44 pa jih je imelo alzheimerjevo demenco.

Raziskovalci so spremljali sprehajalne navade bolnikov; zanimalo jih je, koliko so prehodili v tednu dni. Po desetih letih so pri vseh opravili še magnetnoresonančno slikanje in izmerili spremembe v prostornini možganov. »Če ugotovimo upad volumna, to pomeni, da možganske celice odmirajo; če ta ostaja velik, pa se zdravje možganov ohranja,« pojasnjuje dr. Raji. Poleg slikanja so pri bolnikih vsakih pet let opravili test kognitivnih sposobnosti; to je kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (angl. mini-mental state exam, MMSE), ki ga stroka uporablja pri sumu na demenco.

Pri zaključni analizi so poleg obeh omenjenih rezultatov (testa in slikovne metode) upoštevali tudi bolnikovo stopnjo telesne dejavnosti in dobljene podatke uskladili še z drugimi dejavniki, kot so spol, starost, velikost glave, izobrazba … Končna analiza je potrdila povezavo med večjo fizično aktivnostjo starostnikov in večjo prostornino možganov.

In kako dolgi sprehodi so priporočljivi za starostnike? Če so njihove kognitivne sposobnosti že začele pešati, naj bi prehodili približno osem kilometrov na teden in tako poskrbeli za ohranitev prostornine možganov in za upočasnitev upada intelektualnih sposobnosti. Vsekakor pa je za zdrave starostnike priporočljivo, da se redno sprehajajo in tako prehodijo nekaj manj kot deset kilometrov na teden, saj tako bistveno zmanjšajo verjetnost zmanjšanja kognitivnih sposobnosti.

»Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je alzheimerjeva bolezen napredujoča degenerativna bolezen. Naša raziskava nikakor ne govori o tem, da je hoja zdravilo zanjo. Ključna je ugotovitev, da hoja lahko pomaga možganom, da se bolezni uprejo, in da vpliva na zmanjšanje težav, povezanih s pešanjem spomina,« poudarja dr. Cyrus Raji.