Tiskane izdaje
Ljubljana – Od kod naj Klinika za infekcijske bolezni oziroma UKC Ljubljana dobi 1,8 milijona evrov za pokrivanje neplačanih stroškov ambulantne obravnave bolnikov, okuženih s HIV oziroma z aidsom ter obolelih s hepatitisom B ali C? O problemu smo obširneje pisali včeraj, sledi podrobnejši prerez mnenj odgovornih institucij.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačnik ne vidi in ne ponuja rešitve, vsaj ne takšne, ki bi se skrivala v zdravstveni blagajni. Ta bi že zdaj, če bi hotela pokriti vse letošnje obveznosti, potrebovala dodatnih 30 milijonov evrov, ki jih nima od kod vzeti. Včasih se je zavod lahko zadolžil, danes mu je to prepovedano. Zato bodo na ZZZS ukrepali drugače – plačilo tretjega dela mesečne decembrske akontacije izvajalcem zdravstvenih storitev v znesku 29,9 milijona bodo prenesli v januar 2013.
Nedoseženi ali preseženi programi
Vodstvo UKC pa naj bi veliko finančno vrzel, ki ni edina v tej instituciji, po mnenju ZZZS zapolnilo z internimi prenosi. Zavod namreč ugotavlja, da UKC Ljubljana v obdobju od januarja do junija letos z realizacijo ne dosega pogodbeno dogovorjenih programov.
To so, kot je pojasnil Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostjo ZZZS, zaznali pri kar nekaj programih: pri programu Svit, zobni protetiki, programu specialistične ambulantne dejavnosti (internistika, pulmologija, ortopedija, dermatologija, preiskave z magnetno resonanco, nevrologija), urgenci, bolnišničnih primerih v psihiatriji in spremljanju staršev hospitaliziranih otrok. Zato plačnik predlaga: »Iz naslova nerealizacije omenjenih programov je s prestrukturiranjem znotraj UKC Ljubljana možno povečanje programa obravnav bolnikov s HIV oziroma hepatitisom.«
Je mogoče, da UKC, ki zdravi več bolnikov, kot je predvideno v programih, teh okvirov ne zapolni? Vodstvo UKC takšne ugotovitve zavrača: »Vsako leto znova imamo hospitaliziranih več bolnikov, kot jih ZZZS plača. V prvem polletju tega leta smo bolnišnično zdravili 52.344 bolnikov, kar je okoli 8,5 odstotka več, kot smo načrtovali za to obdobje.« V UKC opozarjajo, da ZZZS vsako leto zaprosijo za prestrukturiranje programov v okviru enakih sredstev, »tako da bi se konec leta z realizacijo delovnih programov kar najbolj približali zastavljenim načrtom«.
Prošnje brez odziva
To bodo naredili tudi letos. »Prevzeli bomo del programa PET CT Onkološkega inštituta Ljubljana; prestrukturiranje programa uravnavamo s sorodnimi dejavnostmi. Vsako leto vlagamo prošnje za povečanje sredstev za ta program, vložili smo več prošenj za točkovno ovrednotenje teh storitev, vendar odziva od ZZZS ni bilo,« je povedal generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec.
Ob tem v UKC opozarjajo, da se programi izvajajo vse leto – »ob polletju so možna odstopanja od zastavljenega plana, pri čemer so določeni programi prekoračeni, drugi pa ne«. Predlogi glede prestrukturiranj na podlagi rezultatov v prvih šestih mesecih pa po njihovi oceni niso smiselni in ne dopustni.
Prekoračitev programov, »merjenih« po kvoti (o)zdravljenih bolnikov, ki ni in ne more biti vedno predvidljiva, je v UKC (podobno pa tudi v vseh drugih bolnišnicah oziroma zdravstvenih zavodih) veliko: specialistična ambulantna dejavnost gastroenterologije in diabetologije, urgenca internistike, maksilofacialna kirurgija, kirurška urgenca, nevrologija, ginekologija, medicinska genetika, pedopsihiatrija, pediatrija, urgenca na infektologiji, okulistika, medicina dela, tirologija. Na seznamu preseganj so tudi različne diagnostične preiskave, od računalniške tomografije, PET CT preiskav do ultrazvoka.
(Zgrešeno) videnje ministrstva?
Z ministrstva za zdravje so že odgovorili državnemu svetu oziroma svetniku dr. Andreju Rusu, ki je nedavno znova opozoril na pereči problem neurejenega financiranja ambulantne obravnave bolnikov. Zanimivo je, da se dobršen del odgovora nanaša na (so)financiranje anonimnega brezlačnega testiranja na okužbo s HIV na infekcijski kliniki, ki pa ni povezana s financiranjem ambulantne obravnave bolnikov s HIV oziroma aidsom.
V ambulanto za anonimno testiranje pridejo posamezniki, ki se bojijo, da so okuženi. To dejavnost – presejalni testi so razmeroma poceni – že vrsto let, na podlagi vsakoletnega dogovora, financira resorno ministrstvo, zadnja leta v višini 12.500 evrov na leto. Prejšnji mesec so poleg omenjenega podpisali še dogovor za anonimno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa B in C v skupni vrednosti 30.000 evrov.
Finančni problemi, na katere opozarja infekcijska klinika oziroma UKC Ljubljana kot krovna institucija, pa nastanejo z zdravljenjem in skrbjo za nekoga, ki je že okužen s HIV oziroma že ima aids ali kronični B oziroma C hepatitis. Z rešitvijo tega se ne ukvarja nihče. Minister za zdravje Tomaž Gantar kliniki predlaga, naj (ponovno) da pobudo za spremembe financiranja v splošnem dogovoru za leto 2013. Ta recept pa je bil že nekaj let zapored (dokazano) neuspešen.
