Tiskane izdaje
A prihajata prva zima in jesen, ki ju bomo primorani preživeti s tem virusom, zato je krepitev imunskega sistema še bolj pomembna.
Imunski sistem je obrambni mehanizem, ki telo varuje pred vdorom tujih škodljivih snovi iz okolja in boleznimi. Predvsem je pomembna obramba pred infekcijskimi povzročitelji bolezni oziroma mikrobi, ki jih delimo na viruse, bakterije, glive in parazite, varuje pa tudi pred nekaterimi drugimi boleznimi, celo pred rakom.
Gre za organski sistem, sestavljen iz specializiranih imunskih celic, belih krvničk oziroma levkocitov, ki se razpredajo po vsem telesu, v različnih organih in tkivih ... Imunski sistem tvori skupek organov in procesov, ki organizem brani pred vdorom patogenih snovi. Njegova naloga je, da nove snovi, ki poskušajo vdreti v telo, prepozna kot tuje in jih uniči.
Organizem pred okužbami varuje tudi naše splošno dobro zdravstveno stanje, predvsem dobra telesna kondicija in primerna prehranjenost, pomembne pa so tudi naravne pregrade telesa, ki preprečujejo vdor tujih snovi. Največja je koža, k temu pa prištevamo še sluznice prebavil, dihal, sečil in rodil.
Delovanje imunskega sistema je predvsem gensko pogojeno, zato so tudi njegove hude okvare običajno prirojene.
Plen
Imunski sistem delimo na prirojeni in pridobljeni. Prvega predstavljajo določene celice, ki jih imamo po vsem organizmu in katerih naloga je prepoznavanje morebitnih nevarnih tujih snovi iz okolja. Te celice prepoznajo tudi patogene, s katerimi se še niso srečale, zato ta imunski sistem imenujemo prirojeni. Celice pa imajo moč, da vsiljivce ne le prepoznajo, temveč tudi uničijo.
Druga pomembna vloga, ki jo opravljajo celice prirojenega imunskega sistema, je, da spodbujajo sistem pridobljene imunosti. Ta temelji na limfocitih, to je ena od treh vrst belih krvničk, ki imajo sposobnost uničevanja tujih patogenih snovi, bakterij, virusov in mikrobov, in tako predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov specifične imunosti.
Za limfocite je značilno, da vsak prepozna le enega ali nekaj podobnih antigenov, po tem srečanju pa v telesu ostane povečano število limfocitov, ki bodo reagirali ob poznejšem vdoru istega antigena, zaradi česar bo obrambna imunska reakcija hitrejša in bolj učinkovita.
Kadar imunski sistem oslabi, imajo vsiljive patogene snovi olajšano pot do organizma, človek pa postane bolj občutljiv za okužbe.
Delovanje imunskega sistema je predvsem gensko pogojeno, zato so tudi njegove hude okvare običajno prirojene in se praviloma pojavijo že v otroštvu. Pomemben vpliv nanj imajo dejavniki iz okolja, nezdrav življenjski slog, kamor štejemo tudi preveliko psihično obremenitev in ponavljajočo se izpostavljenost stresu.
Da je z obrambnim mehanizmom telesa nekaj narobe, vidimo po simptomih, ki so značilni za zmanjšanje odpornosti. Poveča se dovzetnost organizma za okužbe in obolenja, ki jih povzročajo mikrobi, virusi, bakterije in glivice, okužbe so pogostejše in se pojavljajo v hujših oblikah, opazimo pa tudi povečano utrujenost in pomanjkanje energije.
Odpornost nam praviloma pade v hladnejšem obdobju leta. Pa ne zato, ker je mraz, kot mnogi mislijo, temveč predvsem, ker se v tem času manj gibamo na zraku, več smo v zaprtih prostorih, kjer je večja koncentracija ljudi, in če k temu prištejemo še prehrano z manj sveže zelenjave in sadja ter pomanjkanje gibanja, bo rezultat lahko precej slab.
V obdobju, ko so na pohodu virusna obolenja, kot sta gripa in prehlad, pa nova koronavirusna bolezen, je zato toliko bolj pomembno, da svoj obrambni sistem čim bolj okrepimo. Okužbe, pa tudi potek bolezni, če nas že doleti, so namreč precej odvisne prav od tega, v kako dobrem zdravstvenem stanju smo.
Odgovornost
Temelje za karseda zdrav in odporen organizem položimo z nekaj gradniki: zdrava hrana, izogibanje škodljivim razvadam, kot sta tobak in alkohol, telesna aktivnost, izogibanje stresu, negovanje dobrih medosebnih odnosov, gibanje v naravi, dovolj spanca.
Morda se komu to zdi preveč in bo iskal izgovore, da nima časa ali možnosti, a ob dobri organizaciji bomo našli vsaj pol ure na dan, ki jo bomo posvetili le sebi, na sprehodu, telovadbi, ob branju knjige ali zgolj premišljanju v tišini. Ne nazadnje, ob prijetnem druženju z dragimi nam osebami. Načrtno se trudimo za dobre medosebne odnose, tako v zasebnem kot službenem življenju, vse našteto pa bo pomagalo blažiti tudi stres, ki smo mu vsakodnevno izpostavljeni.
K izboljšanju odpornosti pripomore zdrava, raznovrstna, čim bolj naravna hrana, sestavljena iz nujno potrebnih makro- in mikrohranil. Med prvimi omenimo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, brez katerih ne gre, vendar izbirajmo zdrave.
Posebno pozornost si zaslužijo mikrohranila, to so vitamini in minerali, ki jih večino prav tako v telo vnesemo s prehrano, vendar le, če je ta res zelo raznolika. Najpomembnejši so vitamini skupin A, D, E, C in B, predvsem B6, ter folna kislina, od
mineralov pa omenimo baker, cink, selen in železo.
Če smo v dvomih, ali skrbimo za zadosten vnos mikrohranil, to preverimo z analizo krvi v laboratoriju. Ob slabem počutju poprosimo osebnega zdravnika, naj nas napoti na preiskave, lahko pa jih opravimo tudi samoplačniško v katerem od zasebnih laboratorijev.
Preiskave niso pretirano drage, laboratoriji pa ponujajo poleg posameznih tudi posebne pakete, denimo preverjanje prisotnosti najpomembnejših vitaminov. Na podlagi tovrstnih izvidov povečujemo vnos vitaminov in mineralov, ki jih v organizmu primanjkuje. Idealno je, če lahko to storimo s prehrano, če tega ne moremo zagotoviti, sežemo po prehranskih dodatkih.
Teh je v lekarnah in specializiranih prodajalnah na voljo v neskončnem številu različic, od posameznih vitaminov ali mineralov do različnih kombinacij, tudi posebnih, namenjenih prav krepitvi imunskega sistema. Ti po večini temeljijo na vitaminu C in cinku, pogosto pa imajo dodane še izvlečke različnih zelišč. Kljub dodajanju prehranskih dopolnil pa ne smemo zanemariti preostalih dejavnikov, s katerimi bomo okrepili telo.
