Slabši pri brezalkoholnih pijačah, prigrizkih in mesnih izdelkih

Najobsežnejša mednarodna raziskava o prehranski kakovosti živil in pijač

Objavljeno
05. avgust 2019 17.15
Posodobljeno
05. avgust 2019 17.16
Hranilna sestava predpakiranih živil in pijač se med državami znatno razlikuje, je potrdila najobsežnejša mednarodna primerjava doslej. Raziskovalci iz dvanajstih držav, tudi s slovenskega Inštituta za nutricionistiko, so vanjo vključili 590.000 izdelkov, več kot 8000 s slovenskega trga. Pokazalo se je, da na splošno zaostajamo za državami z višjim bruto domačim proizvodom, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada.

Brezalkoholne pijače, prigrizki in mesni izdelki so skupine, ki so na slovenskem trgu znatno slabše od mednarodnega povprečja. Raziskava pod vodstvom dr. Elizabeth Dunford s sydneyjskega inštituta za globalno zdravje (The George Institute for Global Health), ki je bila objavljena v najbolj priznani znanstveni reviji s področja raziskovanja debelosti Obesity Reviews, je sicer pod drobnogled vzela 14 kategorij izdelkov.
 

Zgledni mlečni izdelki


Pri nekaterih drugih kategorijah smo se odrezali bolje. Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ki je vodil slovenski del raziskave, je kot zgledne izpostavil mlečne izdelke. Ti so v zgornji tretjini živil z bolj ugodno hranilno sestavo. Veseli ga, da mnogi slovenski potrošniki radi posegajo po običajnih, nesladkanih mlečnih izdelkih, kar ni značilno za vse države. V mnogih evropskih sladkajo celo naravne jogurte, kar pri nas ni običajno, zato je upati, da bo tako tudi ostalo, saj jogurt že sam po sebi vsebuje okrog štiri grame sladkorjev na sto gramov, kar po njegovih besedah povsem zadostuje.

V raziskavi je bilo ugotovljeno še, da je tudi v Sloveniji na voljo veliko zdravih živil, vendar je treba potrošnikom pomagati, da jih bodo v množici ponudbe prepoznali in se bodo zanje odločali.
 

Proizvajalci, potrošniki in nacionalne politike


Čeprav je sestava procesiranih predpakiranih živil najprej odvisna od proizvajalcev, na razlike med državami vplivajo še drugi dejavniki, od nacionalnih zakonskih omejitev do prehranskih navad oziroma ozaveščenosti prebivalcev. Po Pravstovih besedah prav Avstralija, Velika Britanija in tudi Nova Zelandija sodijo med države z najbolj aktivnimi politikami spodbujanja zdravega prehranjevanja in s tem tudi proizvodnje zdravju koristnejših živil.

»V Avstraliji, denimo, je na živilih z manj ugodno hranilno sestavo, denimo če vsebujejo preveč soli, sladkorja ali nasičenih maščob, prepovedano navajati privlačne zdravstvene trditve, v Sloveniji in drugod po Evropi pa takšnih omejitev še ni. Tovrstni ukrepi seveda lahko pripomorejo, da so predpakirana živila na nekem trgu v povprečju boljše kakovosti,« je pojasnil.

image
Izsledki mednarodne raziskave

 

Različno označevanje


Nekatere države so uvedle tudi posebne znake ali sheme za označevanje živil, ki potrošnikom lajšajo izbor zdravju koristnejših izdelkov. Čeprav so prostovoljne, jih živilska industrija rada upošteva, saj so vključene tudi v ozaveščanje javnosti. Na področju poenostavljanja podatkov o hranilni vrednosti je ledino zaorala Velika Britanija, ki je pred skoraj desetletjem uvedla tako imenovani prehranski semafor, v katerem so od zelene (ki označuje nizko vsebnost) do rdeče (visoka vsebnost) ovrednotene štiri sestavine živila.

V Avstraliji so pred nedavnim vpeljali simbol HSR (Health Star Rating), ki živila glede na koristnost za zdravje ocenjuje podobno, kot se vrednotijo kategorije hotelov – z zvezdicami. Razpon je od pol do največ pet zvezdic, pri čemer se z več zvezdicami označuje bolj priporočljiva živila. Model upošteva tako energijsko vrednost kot hranilno sestavo živila, med drugim navaja vsebnost nasičenih maščob, sladkorja, soli in zdravju koristnih prehranskih vlaknin, zelenjave, sadja, oreškov.

V Franciji so pred nedavnim začeli uporabljati sistem Nutriscore, s katerim prehranske izdelke označujejo s črkami od A do E, kar spominja na energetske nalepke pri gospodinjskih aparatih. Zdravju najbolj koristne izbire so označene s črko A.
Namen naštetih oznak je predvsem, da bi potrošniki čim lažje prepoznali živila z ugodnejšo hranilno sestavo in takšna, katerih uživanje se priporoča le občasno oziroma v manjših količinah. Več zdravih izbir namreč pripomore k izboljšanju zdravja prebivalstva, zmanjšanju števila predebelih in pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni, tudi socialnih neenakosti. Spremembe potrošniških navad pa neposredno spodbujajo živilsko industrijo in trgovino k nadaljnjemu izboljševanju sestave živil z manj soli, sladkorja in nasičenih maščob.

image
Po raziskavi sodeč se je smiselno izogibati predpakiranim mesnim izdelkom. Foto Shutterstock

 

Prehranski semafor le na VešKajJeš


Tudi Slovenija si v okviru nacionalnega programa Dober tek, Slovenija prizadeva, da bi dobili takšno enotno označevanje pakiranih živil na trgu, toda za zdaj so možnosti in najprimernejša shema še v fazi proučevanja, je povedal sogovornik. Ena od možnih rešitev bi lahko bila nadgradnja že uveljavljenega znaka Varuje zdravje, ki ga mnogo let podeljuje Društvo za varovanje srca in ožilja.

Izpostaviti kaže še prehranski semafor, ki je že vrsto let vključen v predmet gospodinjstva v osnovni šoli, od aprila pa tudi v brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, s katero prebivalci lahko dostopajo do podatkov o sestavi več tisoč izdelkih s slovenskih prodajnih polic. Aplikacija ima že več kot 40.000 uporabnikov, ki lahko s fotografiranjem črtne kode živila dostopajo do podatkov o vsebnosti skupnih in nasičenih maščob, sladkorjev in soli – v barvah semaforja. Po sogovornikovih besedah so jim uporabniki preko telefonov poslali že več kot 15.000 dodatnih živil.

Kako iz takšne množice sploh določijo, katera bodo vključili v aplikacijo? »V pomoč nam je poseben algoritem, ki nam pokaže, kako zanimivo je posamezno živilo za širši krog uporabnikov VešKajJeš. Podatkovno bazo tako nenehno širimo, zdaj obsega že blizu 30.000 izdelkov,« še pojasnjuje.

image
V nekaterih državah tudi naravne jogurte sladkajo. Pri nas so ti v glavnem dobre kakovosti. Foto Jože Suhadolnik

 

Še vedno prehranjujemo bolj tradicionalno?


O rezultatih vrednotenja preko 8000 prehranskih izdelkov, ki so jih zajeli v okviru mednarodne raziskave leta 2015, je prepričan, da se v tem času stanje na trgu ni bistveno spremenilo. Na inštitutu z monitoringom nadaljujejo, naslednji večji popis pa bodo izvedli prihodnje leto.

Po Pravstovem mnenju smo Slovenci pri prehranjevalnih navadah na srečo kljub vsemu še nekoliko bolj tradicionalni kot prebivalci nekaterih razvitih zahodnih držav. Njihova prehrana namreč že v veliki meri temelji na priročnih na pol pripravljenih jedeh (visoko procesiranih pakiranih živilih), ki so pogosto energijsko bogata, hkrati pa osiromašena koristnih hranil in največkrat vsebujejo veliko sladkorjev, soli ali nasičenih maščob. Ali njegova domneva glede prehranjevalnih navad Slovencev še drži, pa bo znano, ko bodo obdelani podatki zadnje nacionalne prehranske raziskava Si.Meni Nacionalnega inštituta za javno zdravje.