Tiskane izdaje
Beli sladkor se je na evropskem jedilniku uveljavil zaradi suženjstva. Je vzrok za številne zdravstvene težave, zato se je pojavilo zanimanje za njegove nadomestke ali manj škodljive različice.
Na seznamu najmanj zdravih sladkorjev je poleg belega rafiniranega sladkorja še koruzni sirup, ki ima zelo visoko kalorično vrednosti in ne vsebuje vitaminov, mineralov in drugih hranil.
Prehranska industrija in njena uporaba belega sladkorja sodi že skoraj v kriminalni roman. O škodljivosti pretirane uporabe sladkorja, ki so pravazprav »skriti« v številnih izdelkih, je bilo napisanega že veliko. Kaj torej storiti? Za vse tiste seveda, ki jim sladki trenutki še vedno pomenijo toliko, da se bodo za to potrudili. Sicer sladkorja »kar tako« ne potrebujemo. Za pitje je najboljša voda, sladkarije pa so za preživetje povsem nepotrebne. Človeški organizem je povsem zadovoljen s hrano in ne potrebuje recimo torte. Ker pa nas je večina šibkih, poglejmo, s čim lahko nadomestimo beli sladkor in prav tako škodljivi koruzni sirup, ki je dodan večini industrijsko pridelane hrane. Prazne kalorije niso edina težava, koncentrirana fruktoza je šok za metabolizem, ki vodi v celo vrsto sodobnih bolezni od povišanega holesterola, debelosti, diabetesa in celo raka. Kot je opozoril Pulitzerjev nagrajenec Michael Moss, je sladkor v prehranski industrij tako škodljiv kot kajenje cigaret.
Črna zgodba belega sladkorja
Preden stresemo žlico sladkorja v svoj najljubši napitek, se lahko zavemo podatka, da je bilo do 19. stoletja v suženjstvo odpeljanih 10 milijonov ljudi. Z namenom dela na poljih sladkornega trsa. Ob tem lahko pomislimo na naše skrbne čebelarje in čebelarke, na pisane panje in odločitev bo lažja. Že leta 1791 so se odločali, da se raje odrečejo sladkorju, kot da uživajo takšnega, ki je pogosto pomešan s krvjo izčrpanih delavcev, ki z mačetami sekajo sladkorni trs, a od tega ne morejo živeti človeka vredno življenje. Zmoremo to danes?
Kaj pa rjavi sladkor?
Rjavi sladkor je večinoma le obarvani beli sladkor in ne predstavlja »bolj zdrave« različice belega sladkorja. Rjavi sladkor, ki ga ponujajo predvsem v lokalih, pa je le beli sladkor z dodatkom melase. Kakovostni rjavi sladkor muscovado (izberite proizvod pravične trgovine) je nerafiniran in vsebuje tudi minerale, predvsem železo. Je tudi bolj lepljiv in kepast z značilnim karamelnim okusom. Predvsem je zelo kaloričen in ni primeren za vse, ki imajo težave z zdravjem.
Kisilitol kot dobra ideja, a slaba rešitev
Idealna zamenjava za sladkor se zdi brezov sladkor oziroma ksilitol. Njegova slabost je, da ga pridobijo s kemičnimi postopki, sicer brez uporabe živalskih sestavin, kot je to običajno pri belem sladkorju (uporaba oglja iz živalskih kosti). Med najbolj presenetljivimi lastnostmi sladkorja pridobljenega iz breze je ta, da ne škoduje zobem, celo ugodno vpliva na zmanjšanje kariesa in remineralizira zobno sklenino. Zato je pogosto tudi sestavni del žvečilnih gumijev. V vsakem primeru bolj zdravju prijazen izbor kakor aspartam ali druga umetna sladila s stranskimi učinki.
Ena čajna žlička brezovega belega sladkorja, ki izgleda kot običajni ima 6 kalorij. Ksilitol sicer ni primeren za pecivo oziroma testo, ki vsebuje kvas saj zavira njegovo delovanje. Zato tudi zavira rast kandide pri vseh, ki imajo z njo težave.
Prisotna je promocija kislitola, ki se pridobiva iz koruze, kar naj bi bilo okoljsko bolj sprejemljivo kot uporaba dreves, ki rastejo več let. Vendar se pri koruzi lahko pojavijo upravičeni pomisleki - če je genetsko spremenjena ali če bi njeni vzgoji uporabljajo pesticide. Sploh glede na podatek, da največ na ta način pridelanega ksilitola prihaja iz Kitajske.
Kaj pa tradicionalna sladila?
V Sloveniji je dostopen ekološki zgoščeni jabolčni sok, ki je naravno in domače sladilo s katerim lahko družini pripravimo bolj zdrave sladice. Še vedno je zelo kaloričen, vsebuje pa še druga hranila in ni pridobljen s škodljivimi kemičnimi postopki. Vsebuje grozdni sladkor, veliko celuloze, pektina, številne zdrave kisline, vosek, čreslovino in minerale.
Odlično sladilo je tudi nesegret (neprocesiran) med, ki je tudi zdravilo v ljudski in tradicionalni medicini. Tekoči med, ki ge prodajajo v plastiki to seveda ni. Med mora vsebovati prvotne sestavine, da ohrani svojo visoko hranilno vrednost. Zato ni primeren za uživanje v sladicah ali pri kuhanju (nad 37 stopinj). Sicer kot poročajo nekateri čebelarji je letošnja čebelarska sezona katastrofalna, tako, da bo med pravo rumeno zlato. Kakšno sporočilo je to za ohranjanje čebel in varstvo okolja se zaveda vse premalo ljudi. Znanost, ki bi ustvarila med namreč ne obstaja.
Najslajša rastlina - stevija
Na tržišče je v velikem zamahu prišlo tudi naravno sladilo stevija (Stevia rebaudiana), ki je primerno za vse, ki imajo težave s sladkorjem v krvi in telesno težo. Po njem posegajo redkeje tisti, ki iščejo nadomestek za beli sladkor, ker po okusu in strukturi manj spominja na sladkor. Stevija je v stokratnikih slajša kot običajni sladkor, vendar o tem lahko ustrezno presodi le individualni okus. Sladilo iz stevije je vsestransko uporabno in kot kaže varno. Spodbuja tudi imunski sistem in je zdravju prijazno, je skorajda brez kalorij.
Manj znane zamenjave za sladkor
Med alternativne sladkorje sodita še rižev in ječmenov slad, sladili, ki ju priporočajo strokovnjaki za makrobiotično prehrano.
Tudi yacón in kokosov sladkor sta možni zamenjavi za »beli strup«. Prvi je primeren tudi za diabetike, vendar ima specifičen okus, kokosov sladkor pa ima več kalorij in bolj spominja na sladkor. Cene obojega pa so takšne, da zagotavljajo uporabo le ob praznikih. Oba sicer prihajta iz zanimivih klimatskih razmer, kokos iz tropskih, yacón pa iz visokogorskih Andov. Pri slednjem, torej yacónu, opozarjajo tudi na njegove odvajalne lastnosti, če vas popade prevelika sladka strast. Kokosov sladkor te lastnosti nima, je bolj podoben nerefiniranemu sladkorju (po okusu in strukturi), ima pa neprimerno nižji glikemični indeks, manj kalorij in številne prednosti pred rafiniranim belim sladkorjem.
Agavin in javorjev sirup sta dostopna v večini trgovin, nekateri nad njima niso navdušeni, vsekakor nista primerna za tiste, ki imajo sladkorno bolezen ali morajo paziti na telesno težo. Potrebno pa je natančno prebrati, kako sta pridobljena, da ne kupimo cenenih nadomestkov. Tudi cena sirupov je večja obremenitev za večino s povprečno plačo. Agavin sirup je deležen kritik kot zamenjava za sladkor zaradi prav tako visoke vsebnosti fruktoze, enako velja za javorjev sirup, ki pa je v vsakem primeru bolj hranljiv in ima tudi enkrat večjo ceno na tržišču.
Glukoza in fruktoza se ne uvrščata med priporočljiva sladila, ker je trend usmerjen v čim manj predelane izvore naravnih sladkorjev z ohranjenimi hranilnimi snovmi.
