Slovenija odlična pri zdravljenju srčno-žilnih obolenj

V primerjalni študiji, v kateri je družba Health Consumer Powerhouse (HCP) tokrat ugotavljala učinkovitost srčno-žilne zdravstvene oskrbe v 30 evropskih državah, se je Slovenija uvrstila na peto mesto po evropskem srčnem indeksu. Tega so oblikovali s pomočjo javno dostopne statistike in neodvisnih raziskav.

Pravkar objavljeni rezultati so pokazali, da je slovenska medicina pri oskrbi srca odlična, primerljiva z najboljšimi – na prvem mestu je Francija, tesno ji sledita Norveška in Švedska, nato je pred nami le še Luksemburg. Na zadnje mesto se je uvrstil Ciper, ki mu na repu lestvice sledijo potem ciper ne more bit zadnji Bolgarija, Hrvaška in vse tri baltske države, Litva, Latvija in Estonija. Od tisoč možnih točk jih je Francija zbrala 864, Ciper 442, Hrvaška 492, Slovenija pa 814 (za točko smo prehiteli Nizozemsko, za šest Belgijo, za 47 Švico in Dansko ter za 55 Avstrijo).

HCP z analizami delovanja zdravstvenih sistemov v državah stare celine tem nastavlja ogledalo že 12 let, z vrednotenjem in primerjavo štirih ključnih segmentov (preprečevanje bolezni, postopki diagnostike in zdravljenja, dostop do zdravstvene oskrbe in nege, rezultati zdravljenja), ki jih izmerijo z 31 kazalniki. Tako so od leta 2004 potrošnikom tudi v zdravstvu omogočili dodaten uvid v kakovost, učinkovitost in varnost storitev – z doslej 50 objavljenimi indeksi.

Kakšni so torej izsledki tokratne raziskave? Nova študija je pokazala, da je v EU pri skrbi za zdravje srca, ko se enkrat pojavijo težave, prišlo do izboljšav v vseh državah, a razlike so še vedno velike – tudi zaradi neenake dostopnosti zdravil. Če bi v evropskih državah izenačili samo dostopnost do osnovnih zdravil za srce, bi lahko rešili več deset tisoč življenj, ugotavljajo v HCP.

Predsednik HCP Arne Björnberg opozarja na razkorak med evropskimi strokovnimi smernicami in dejansko obravnavo bolnikov s kardiovaskularnimi težavami. Celovitejši uvid v dogajanje na tem področju medicine namreč pokaže precejšnje razlike pri odločanju za način zdravljenja, naj gre za zdravljenje z zdravili ali za hospitalizacijo. Recept, ki ga priporoča prof. Björnberg, je preprost pa tudi logičen: če imamo prave prioritete, je veliko mogoče doseči tudi z majhnim proračunom.

Slovenija je pravzaprav dokaz tega, čeprav si po besedah projektne direktorice EHI dr. Beatriz Cebolla s številnimi drugimi evropskimi državami deli težave zaradi še vedno precej slabe populacijske popotnice – vse prepogosto pozabljene (individualne) skrbi za zdravje. Ta se kaže v še vedno visokem deležu nezdravega življenjskega sloga, tudi zaradi premalo zaužite zelenjave in sadja, v skrb vzbujajočem številu pretežkih oziroma debelih ljudi, tudi otrok, posledično povišanem krvnem tlaku in še vedno pogostem kajenju – vsi ti dejavniki pa počasi, a vztrajno puščajo svoj odtis na zdravju človekovega srca. V omenjeni raziskavi se je Slovenija sicer zelo dobro izkazala predvsem zaradi učinkovitega in usklajenega ukrepanja, ko je pri posamezniku treba sanirati že prepoznane težave s srcem.