Tiskane izdaje
Ambrož Bajec-Lapajne, rojen v Ljubljani, že več let živi v Utrechtu na Nizozemskem, kamor ga je pripeljal študij solopetja na amsterdamskem konservatoriju. Leta 2008 je magistriral in od takrat nastopa v opernih produkcijah na Nizozemskem, v Nemčiji in Franciji ter na koncertnih in oratorijskih odrih po vsej Evropi.
Vendar petje na odrih je nekaj povsem drugega kot petje med zahtevno operacijo odstranjevanja tumorja na možganih. Operni pevec je doživljal nekaj časa napade, o katerih je kasneje izvedel, da so epileptični napadi, ki jih povzroča tumor. Kot je pokazala magnetna resonanca, je bil tumor velik sedem centimetrov. V Univerzitetnem kliničnem centru v Utrechtu ga je obravnavala izkušena ekipa, v kateri so bili nevrokirurg prof. dr. Robe (vodja oddelka za nevrokirurgijo), nevrolog dr. Ferrier, specialist za epilepsijo, ki se ukvarja tudi z glasbo in je bil zadolžen za glasbene teste in petje med operacijo, ter nevropsihologinja dr. van Zandfort. Kasneje sta se ekipi pridružila še nevroonkolog dr. Snijders in onkolog dr. De Vos.
»Dr. Robe je, zaradi narave mojega dela, takoj predlagal budno kraniotomijo, saj lahko med operacijo takoj vidijo, ali gre kaj 'narobe'. Takšne operacije niso prav pogoste, niso pa tudi redke,« je povedal operni pevec. Kot je pojasnil, je izvedba operacije odvisna od psihofizičnega stanja pacienta in od lege tumorja. »Jaz sem v takšno operacijo privolil, ker se mi je pristop zdel zelo avanturističen. Nad tem, da bom prisostvoval lastni operaciji, sem bil celo navdušen. Vse dokler nisem zares ležal na operacijski mizi.«
Kot je povedal Ambrož Bajec-Lapajne, mu je dr. Ferrier predlagal, naj si izbere glasbo, ki bi jo rad pel med operacijo. »Od trenutka, ko sem izvedel za tumor, se mi je po glavi motal lep Schubertov samospev Gute Nacht, s katerim se začne njegov cikel Zimsko popotovanje. Zdel se mi je primeren tudi za operacijo, čeprav je precej otožen. Zelo pomembno je to, da je samospev kitičen ter da so prve tri kitice v molu, zadnja pa je v duru. Odločili smo se, da bom torej pel le prvo in zadnjo kitico, ker nas je zanimalo, ali bom prepoznal prehod iz mola v dur.« S svojo dolgoletno pianistko je pred operacijo posnel kitici Schubertovega samospeva, potem pa je ona posnela še golo spremljavo za sámo operacijo. O tem, kako natančno in dosledno so potekale priprave na operacijo, priča tudi to, da je dr. Ferrier v posvetih pred operacijo večkrat posnel njegovo petje, da bi lahko prepoznal, če bi med posegom zvenel kaj drugače. Pred operacijo je Ambrož vadil tudi petje na boku brez premikanja glave, ki je med kirurškim postopkom vpeta v Mayfieldov primež.
Kljub temu da med samo operacijo glasilke niso bile podvržene operativnemu posegu, je bilo pevsko okrevanje zahtevno. Osemurna operacija je bila namreč izjemno naporna, zato je bilo ponovno nabiranje pevske kondicije zahteven proces, ki pa je že v celoti končan. Pred operacijo si je slovenski operni pevec ogledal številne na svetovnem spletu dostopne posnetke podobnih posegov. Pomembno je bilo, da se seznani z vsemi hrupi, piski, šumenji v operacijski sobi, ki jih sicer ob nastopanju in vadbi ni vajen. »Operiran sem bil le enkrat kot otrok, tako da nimam izkušenj z operacijskimi sobami. Nenadoma pa sem prisostvoval operaciji − in to svoji!«
Na vprašanje, zakaj se je odločil posnetek operacije deliti z javnostjo, odgovarja, da se mu zdi pomembno deliti takšne posnetke, da se vidi, kaj smo danes sposobni narediti. »Vse se da, če je le volja,« optimistično doda. Poleg tega meni, da se z objavo takšnih posnetkov razblinja tabu o raku in možganskih tumorjih.
»Nimam česa skrivati. Ponosen sem lahko, da sem imel v takem trenutku okoli sebe izjemno zdravniško ekipo, sijajnega moža in dobre prijatelje. Operacija je le del mojega zelo pestrega življenja in želel sem si to deliti s svetom. Upam, da komu pomaga, tako kot so vsi posnetki, ki sem si jih ogledal pred posegom, pomagali meni.«
Operacija je bila izvedena junija lani. Opernega pevca so, kot je povedal, operirali v petek, v torek pa je bil že doma.
Odstranjevanje tumorjev pri budnem bolniku
Kot so zapisali avtorji članka dr. Andrej Vranič dr. med., mag. Jasmina Markovič, dr. med. in dr. Blaž Koritnik, dr. med., v članku Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku, se med operativno odstranitvijo v bližini elokventnega področja lahko varnost posega izboljša z različnimi predoperativnimi in medoperativnimi metodami, s pomočjo katerih se izognemo poškodbi elokventnih področij možganov. Med temi metodami je za nevrokirurga najzanimivejše odstranjevanje tumorja pri budnem bolniku, so zapisali.
V članku pojasnjujejo, da odstranjevanja tumorja v budnem stanju povzroča draženje možganske skorje, s čimer je mogoče opredeliti elokventna področja in nato doseči kirurško odstranitev tumorja po poti, ki bo bolnika funkcijsko čim manj prizadela.
Navajajo, da so prvo odstranitev možganskega tumorja pri budnem bolniku v Sloveniji izvedli septembra leta 2011. Dobra priprava bolnika in timsko delo anesteziologa, nevrofiziologa in nevrokirurga sta pri teh posegih vsekakor ključna, dodajajo.
