Sproži jo lahko tudi stres

Pred letom dni so se Anji, že na prvi pogled nadvse simpatičnemu in čednemu dekletu, ki se sicer že od otroštva spopada z atopijskim dermatitisom, na obrazu in telesu začele pojavljati rdeče lise. Sledilo je srbenje, ki se je prav tako nezadržno širilo po vsem telesu.

Praskanju se preprosto ni mogla upreti – čeprav je vedela, da jo bodo srbeče kožne spremembe, urtike, ki so najbolj prepoznaven znak urtikarije oziroma koprivnice, le še bolj srbele. Včasih tako hudo, da se spraska do krvi.

Anja pravi, da je njena bolezen vse prej kot prijetna, zlasti ob izbruhu na vidnih mestih, ko njenih prepoznavnih znakov ni mogoče skriti pred radovednimi pogledi mimoidočih, ki nemalokrat ne morejo in ne znajo ali nočejo skriti radovednosti ali se odpovedati vsiljivemu zijanju, ki pri obolelem vzbuja sram, poraja težave pri socializaciji in ga nemalokrat pahne v stres. Po drugi strani pa je, poleg okužb, prav stres sprožilni dejavnik za pojav urtik.

Srbi, do krvi

»Če se lise pojavijo na vidnih predelih kože, me vsi gledajo in sprašujejo, kaj je narobe z mano. Postane mi nerodno, sram me je, zato se še bolj vznemirim – s tem pa se znaki te izjemno neprijetne bolezni, s katero je težko živeti, še poslabšajo,« je Anja neposredna v popisovanju izkustvene razsežnosti urtikarije.

Da je vsak bolnik unikum, je znano, zato tudi velja, da ista diagnoza pri različnih ljudeh ne prinaša povsem enakega poteka bolezni. Pri koprivnici je eden od pomembnih dejavnikov njeno trajanje, saj pove, ali nekdo preboleva akutno (do šest tednov) ali kronično urtikarijo; od sprožilnega dejavnika pa je odvisno, ali je obolenje spontano ali izzvano. Zanimivo je, da se pri določenem bolniku lahko pojavi več tipov urtikarije – te je treba prepoznati, saj tako diagnostika kot zdravljenje pri nobenem od tipov te bolezni nista enaka.

Pri skoraj polovici obolelih vzroka za nastanek bolezni ni mogoče ugotoviti, jo je pa mogoče hitro opredeliti, saj ima »unikaten« prepoznavni znak. Ta heterogena skupina bolezni se namreč pri vseh bolnikih kaže enako: z angioedemi (otekanjem ustnic, vek, lic …) in z urtikami, lisami, ki so na pogled take, kot če bi se opekli s koprivo – le da te praviloma izzvenijo v enem dnevu.

»Pri kronični urtikariji pa se nove urtike pojavljajo ves čas, vedno na drugih delih telesa. Če pacient pove, da ima spremembe na koži, vsak dan na drugem mestu, to ne more biti nič drugega kot urtikarija,« poudarja dermatovenerologinja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec.

Kronična spontana urtikarija

Pri najpogostejši obliki kronične urtikarije, kronični spontani urtikariji, je koža takšna kot pri alergijski koprivnici. Pri približno polovici obolelih je s preiskavami mogoče najti avtoprotitelesa, torej protitelesa proti lastnim celicam, ki delujejo proti enakim receptorjem kot pri alergijah, pojasnjuje alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn. Test z avtolognim serumom, pri katerem bolniku v kožo vbrizgajo majhno količino njegovega lastnega seruma, že v pol ure pokaže, ali ima oboleli tovrstno obliko urtikarije. Pri teh bolnikih se pogosteje pojavljajo tudi druge avtoimunske bolezni, na primer bolezni ščitnice, sjögrenov sindrom, sistemski lupus eritematozus, sladkorna bolezen tipa 1 ali revmatoidni artritis.

Sicer pa avtorici knjižice Kronična urtikarija (dermatovenerologinji Helena Rupnik in Nataša Grabenšek), ki je izšla maja, pojasnjujeta, da se kot možen vzrok kronične urtikarije pogosto omenjajo okužbe – čeprav pogostost okužb z virusi, bakterijami, glivami in paraziti pri bolnikih s kronično urtikarijo ni večja kot v splošni populaciji. Se pa včasih zgodi, da že samo zdravljenje okužbe odpravi simptome.

Nepredvidljivi sprožilci

Med zunanjimi sprožilci kronično izzvane koprivnice je mogoče najti nadvse različne dejavnike, pojav urtik lahko sprožijo mraz, toplota, pritisk na kožo, lahko se pojavijo zaradi vibracij (na primer pri delavcih, ki delajo s pnevmatskim kladivom), pri stiku z vodo …

Pri holinergijski urtikariji, denimo, se drobne urtike pojavijo, kadar se telo segreje, naj bo to ob telesnem naporu, vroči kopeli, znojenju, pri psihičnem stresu ali med uživanjem vroče ali začinjene hrane in alkohola, spremljajo pa jih tudi sistemski simptomi: glavobol, omotica in slabost.

Tako imenovana kontaktna urtikarija pa se pojavi ob stiku s kontaktnim alergenom, med katere sodijo lateks, nekatere začimbe, dišave, ribe, meso, lahko tudi krompir, beluši, paradižnik, čebula, česen, mlečni izdelki in hrana, v kateri je veliko konzervansov. Če je za pojav urtik kriva hrana, je nujna tri tedne trajajoča stroga dieta, čemur sledi dodajanje enega hranila na teden, kajti le tako, z opazovanjem odziva organizma, je mogoče nedvoumno ugotoviti, katero je tisto, ki sproži nastanek urtik.

Lajšanje simptomov

Za postavitev diagnoze je pomembna klinična slika, pri čemer pa zaradi dinamike pojavljanja in izginevanja urtik nastaja precejšen problem, saj se pogosto zgodi, da jih bolnik prav takrat, ko pride k zdravniku, nima. Zato je dobro, če jih, kadar se pojavijo, fotografira in potem zdravniku pokaže fotografije.

Sicer pa je zdravljenje tega obolenja večplastno in poteka v treh korakih. Najprej pridejo v poštev zdravila, namenjena lajšanju simptomov alergij, ki jih je treba jemati redno, ne le ob izbruhu urtik, v odmerkih, ki jih predpiše zdravnik, ki se lahko odloči tudi za povečanje odmerka. Pri nadgrajevanju zdravljenja lahko sledi še uporaba imunosupresivnih zdravil. Trajanje zdravljenja je odvisno od poteka bolezni. V zadnjem času so za lajšanje tegob, ki jih prinaša urtikarija, na voljo tudi biološka zdravila. Po besedah dr. Kecelj Leskovčeve je tovrstno zdravljenje zelo uspešno, saj se nanj dobro odzove kar od 80 do 85 odstotkov bolnikov.