Tiha ubijalka v vaši glavi

Prav vsak imed nas gotovo pozna koga, ki je v mladih, srednjih ali pa tudi ne več tako zelo mladih letih izgubil življenje za posledicami razpoka anevrizme. Med pogovorom so vam povedali, da mu/ji je »počila žilica v glavi«.

Pa pravzaprav veste, kaj to pomeni? Anevrizma je izboklina, ki nastane na razcepišču možganskih arterij, podobna je balončku, ki se polni s krvjo in lahko ob večjem naporu ali hudem stresu tudi poči. In tako v nekaj sekundah lahko popolnoma spremeni potek nadaljnjega življenja. Ne samo vam, temveč tudi svojcem, saj tretjina bolnikov pri tem tipu možganske kapi zaradi krvavitve v možgansko ovojnico (subarahnoidna krvavitev) ostane popolnoma odvisna od tuje pomoči in trajno prizadeta, v skoraj 40 odstotkih primerov pa je posledica smrt.

Možganska kap, ki je posledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom in privede do nezadostne preskrbe dela možganov s kisikom, je sicer bolj pogosta (80−90 odstotkov) − v tem primeru govorimo o ishemični možganski kapi.

Slika: Infografika Delo (podlaga bafound.org)

Možganskožilne bolezni so danes že drugi najpogostejši vzrok za umrljivost, so tudi vodilni vzrok za invalidnost in zato predstavljajo ogromen zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Zaradi njih po svetu trpi 15 milijonov ljudi, v Evropi štirje milijoni. Za možgansko kapjo na stari celini zboli približno 600.000 ljudi (od tega jih skoraj tretjina med njimi umre), samo v Sloveniji jo na leto doživi več kot 4000 ljudi.

In kakšna je letna prevalenca bolnikov s krvavečo anevrizmo? Ta se pojavi pri petih do desetih bolnikih na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji doživi subarahnoidno krvavitev okoli 200 prebivalcev na leto. Ženske zbolijo 1,6-krat pogosteje kot moški.

Statistika pojavnosti možganske anevrizme v ZDA.
Vir: The Joe Niekro Foundation

Več ko bo ljudi, ki znajo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, manjše bodo posledice za obolele, so pred Svetovnim dnem možganske kapi poudarili pri Društvu za srce, ki pri tem ozavešča najširšo javnost.

Kakšni so simptomi za možgansko kap?

Najbolj preprosto in zanesljivo lahko znake kapi prepoznamo s pomočjo besede GROM:

G - prizadet govor,
R - delna ali popolna ohromelost ene roke,
O - asimetrija obraza oziroma povešen ustni kot,
M - mudi se, pomembna je vsaka minuta, zato takoj pokliči 112.

Ob prepoznavanju zgoraj naštetih znakov pri svojcu ali kom drugem lahko dispečerju utemeljeno poveste, da gre po vašem mnenju za možgansko kap, in bo tako lahko nemudoma poslal reševalno vozilo, s katerim ga bodo prepeljali v zdravstveno ustanovo z ustrezno opremo in osebjem, ki znajo oskrbeti bolnika.

Ustrezna zdravniška pomoč v obdobju prvih treh ur po nastanku simptomov je ključna za uspešno ozdravitev, zato je toliko bolj pomembno, da jih že na terenu prepoznajo laiki. Zdravila za razbijanje krvnih strdkov (tromboliza) lahko zelo zmanjšajo škodo, povzročeno pri ishemični možganski kapi − tako se v prvih urah po nastanku dogodka poskuša ponovno vzpostaviti krvni pretok do možganov.

Najpogostejše vprašanje pri rupturi anevrizme: kakšni so znaki?

»Večino anevrizem odkrijejo šele takrat, ko je že prepozno. Ob dogodku, kot je »pok žilice v glavi«, bolniki najpogosteje opisujejo najhujši glavobol v življenju, ki ga lahko spremljajo bruhanje ali slabost, otrdelost vratu, pogosto tudi izguba zavesti,« je opozorila doc. dr. Janja Pretnar Oblak, predstojnica oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki v Ljubljani.

Foto: Shutterstock

V večini primerov anevrizme izločijo iz krvnega obtoka z znotrajžilnim (endovaskularnim) zdravljenjem, ki je veliko manj invazivno kot klasična nevrokirurška operacija (kraniotomija). Interventni nevroradiolog pri neinvazivni metodi za vstopno točko izkorišča dimeljsko arterijo, kamor uvede vodilni kateter in anevrizmo zapolni s posebnimi spiralami. Poseg poteka pod rentgenskim nadzorom. Pri tej metodi ni treba odpreti lobanje, za bolnika je manj obremenjujoča, tudi bolnišnično zdravljenje je krajše.

Slika: Infografika Delo

Ti niso povsem jasni, vsesplošno znano pa je, da k pojavnosti anevrizme pripomorejo kajenje, visok krvni tlak in čezmerno pitje alkohola, veliko vlogo pa ima tudi genetska predispozicija, zato imajo ljudje, katerih družinski član ima možgansko anevrizmo, večjo verjetnost za njen nastanek. Številke govorijo, da je pri ženskah razpoka anevrizme pogostejša kot pri moških, po menopavzi pa je možganska kap tudi vedno bolj bolezen žensk.

Slika: Infografika Delo

Kako lahko preprečimo nastanek možganske kapi? Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja, zato nadzorujte krvni tlak in nivo krvnega sladkorja, redno se rekreirajte, se zdravo prehranjujte in prenehajte kaditi. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, ki se z leti lahko spremenijo.

Vendarle pa zavedanje, da možgansko kap lahko preprečimo, pomaga pri pojavnosti bolezni, glavni dejavnik tveganja pa je predvsem staranje populacije. Ljudje v mladih in srednjih letih ponavadi ne razmišljamo, da nas smrt lahko doleti v naslednjem trenutku, temveč si predstavljamo, da je možganska kap dogodek, ki je »rezervirana« za starejšo populacijo. A številke temu ne govorijo v prid, saj kar 500.000 ljudi na leto umre zaradi počene anevrizme, od tega jih je kar polovica mlajših od petdeset let. Zato nas vedno znova toliko bolj predrami nenadna tragična smrt znanca ali prijatelja, pa čeprav je ta v odlični fizični formi.

Nemara je med vsemi strahovi, celo bolj kot smrt, najbolj izstopajoč ta, da bomo nekoč nekomu v breme. Bojazen, da izgubimo kvaliteto življenja, kot jo imamo danes, da se bomo morali odpovedati svojim hobijem in navsezadnje samospoštovanju. Samo ene možgane imamo, rezervnih delov ni − zato je najpomembnejša preventiva s poudarkom na zdravem življenjskem slogu. In nazadnje sporočilo: bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč potrebovali tudi sami!

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ozavešča javnost pri prepoznavanju znakov možganske kapi.
Foto: Špela Prelc/Delo