Tomaž Gantar: »Pomagali bomo vsem, ne le izbrancem«

Intervju z ministrom je bil objavljen aprila 2013 v Sobotni prilogi.

Objavljeno
07. april 2013 19.59
2.8.2012 Bled, Slovenija. Tomaz Gantar, minister za zdravje na Blejskem strateskem forumu. FOTO: JURE ERZEN/Delo
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
Ljubljana – Zdravstvo je pred pomembnimi izzivi, saj finančni krč niti tej, življenjsko pomembni dejavnosti ni prizanesel. Bo ogrozil kakovost in varnost dela, okrnil dostopnost do zdravstvenih storitev, se bo zožil nabor pravic? O tem smo se pogovorili z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Ministrstvo za zdravje vodite tudi v novi zasedbi vlade. To je, kar se tiče sistema in njegovega delovanja, pravzaprav olajšanje, kajti zdravstvu zadnja štiri leta – ko se je izmenjalo pet ministrov – niso bila v pomoč pri odpravi problemov, prej nasprotno. Boste nadaljevali zastavljene cilje? Čemu boste dali absolutno prednost? Zagotavljanju finančne stabilnosti? Boste to dosegli z intervencijskim zakonom, ki je v pripravi?

Postavljene cilje, pri katerih niti po vsebinski plati ni bilo sprememb, bomo seveda nadaljevali. Glavni cilj je stabiliziranje težkega finančnega položaja v zdravstvu. Žal se tudi letos ponavlja situacija, v kakršni smo bili pred letom dni, pred sprejetjem zakona o uravnoteženju javnih financ, ko je zavod za zdravstveno zavarovanje za konec leta 2012 napovedoval 170 milijonov evrov primanjkljaja. V tem času so se, čeprav so bila predvidevanja po uveljavitvi teh ukrepov drugačna, ekonomske razmere še dodatno poslabšale. To se kaže tudi v prilivih v zdravstveno blagajno, posledično pa v ukrepih, ki jih zdravstvena blagajna pričakuje od izvajalcev in jih predvideva tudi v svojem finančnem načrtu. Slaba novica je, da znova izvajamo kratkoročne ukrepe, ki bodo lahko le za krajši čas ublažili sedanje resnično resne razmere. Po drugi strani pa je jasno, da so dolgoročni ukrepi edini, ki bodo na dolgi rok lahko zagotovili vzdržen zdravstveni sistem in stabilno financiranje. In to delo nas še čaka.

V bolnišnicah in tudi nekaterih drugih zdravstvenih zavodih so zgroženi zaradi varčevalnih ukrepov, čeprav so ti v končni različici milejši od prvotno načrtovanih. Mislite, da bo delovanje teh institucij res že čez nekaj mesecev znova finančno, posledično pa prej ali slej tudi strokovno omajano?

Bojim se, da imajo prav. Že lansko znižanje cene zdravstvenih storitev za tri odstotke je bilo tako rekoč v celoti prelito v primanjkljaj bolnišnic. Glede na manjše prilive pa tudi glede na projekcije bodo tovrstni ukrepi v tem letu še intenzivnejši. Bojim se, da vodstva zdravstvenih zavodov preprosto ne bodo več sposobna v kratkem času najti dovolj notranjih rezerv – čeprav sem prepričan, da te še vedno obstajajo.

Menite, da nadaljnje iskanje rezerv ne bo ogrozilo varnosti in kakovosti zdravstva? Danes boste obiskali UKC Ljubljana. Kakšne informacije si boste izmenjali s tamkajšnjim vodstvom, dobre ali slabe?

Celoten primanjkljaj v zdravstvu, tako v bolnišnicah kot v zdravstvenih domovih, ne dosega 15 milijonov evrov, medtem ko zgolj sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja znašajo 2,3 milijarde evrov. Rdeče številke pravzaprav še niso tako alarmantne. Res pa je, da so posamezne bolnišnice zaradi zamikov plačil v res težkem položaju, pri čemer imajo bistveno manj manevrskega prostora kot ljubljanski UKC. Zavedam se, da je kriza in da denarja manjka vsem. Zato pripravljamo takšen intervencijski zakon, da bomo z njim lahko pomagali celotnemu zdravstvu, ne le izbrancem. Resnično pa težko gledam takšne stvari, o kakršnih poročajo mediji, denimo to, da so v UKC zdravnikom preprečili dostop do spletne strokovne literature, kar stane okrog 30.000 evrov na leto – torej manj, kot lahko za svoje delo v isti ustanovi dobi svetovalec.

Kaj pa dolgoročne sistemske spremembe, reforma, prevrednotenje finančnih izhodišč, zagotovitev novih prilivov, pregled košarice pravic? Kdaj se boste lotili tega in tako sistemu dali injekcijo za njegovo stabilnejše delovanje?

V reformi je zajetih več ključnih stvari, tudi reorganizacija in specializacija zdravstvenih zavodov, ki je nujna z vidika tako racionalnosti kot tudi varnosti bolnikov. Kdor nima dovolj izkušenj in prakse pri izvajanju določenih zdravstvenih storitev, denimo operacij, teh ne more opravljati dovolj kakovostno in varno. Danes, če malo pretiravam, večina želi delati vse – in temu primerno potem zaposlujejo kader in nabavljajo opremo. To je le ena izmed velikih pomanjkljivosti, ki so se v slovenskem zdravstvu kopičile leta in leta. Poleg tega bo treba več aktivnosti v zdravstvu s sekundarne in terciarne dejavnosti preusmeriti v osnovno zdravstvo, ki je, dolgoročno, zagotovo tisti stabilizator zdravstvenega sistema, ki omogoča racionalnejše zdravljenje in ki tudi po tujih študijah zagotavlja tako prihranke kot primerno oskrbo pacientov oziroma bolnikov. Okrepiti bo treba tudi področje javnega zdravja in zavedanje o pomenu zdravega načina življenja, torej ukrepe, ki pomagajo preprečevati kronične bolezni.

Torej drži, da se je pospešena priprava reforme začela prav te dni?

Da, drži. Resda prednost namenjamo intervencijskemu zakonu, s katerim želimo najprej izboljšati finančni položaj v zdravstvu, toda vzporedno pripravljamo zakon o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša reorganizacijo zdravstva in rešuje več perečih vprašanj od koncesij in specializacij do vodenja zdravstvenih zavodov. Pripravili bomo tudi nekaj ekonomskih analiz, ki bodo podlaga za pripravo sprememb v financiranju, v načinu zdravstvenega zavarovanja, kjer se bomo očitno morali začeti pogovarjati tudi o košarici pravic – z namenom nadaljnjega zagotavljanja kakovostnega javnega zdravstva.

Kdaj pa boste odločili o pritožbi zdravnice Zlatke Kanič na začasni odvzem licence zaradi njenega ravnanja v primeru Nekrep?

Odločitev je sprejeta, odposlali smo jo v petek.

In kakšna je?

O tem bom lahko spregovoril šele po tem, ko bomo prejeli potrdilo, da je pritožnik prejel pošto.