Tiskane izdaje
Raziskovalci univerze Yale so dokazali, da užitek pri uživanju sladkih stvari izhaja iz količine energije, ki jo pričakujemo od tega početja. Zato možgani vedo, da umetna sladila niso »tisto pravo«, saj ne pride do pričakovanega povečanja presnove. In to pojasnjuje dejstvo, da tisti, ki uporabljajo umetna sladila, na koncu pojedo več kalorij od onih, ki vztrajajo pri sladkorju.
Raziskovalci so merili obnašanje in odzive možganov pri miših, ki so dobile bodisi sladkor bodisi umetna sladila. Ko so miši za potešitev svoje želje po sladkem dobile umetno sladilo, so hitro izgubile zanimanje in si želele pravi sladkor - zlasti takrat, ko so bile lačne in jim je padla raven sladkorja.
Ko so miši užile umetno sladilo, so nekako začutile, da ti nadomestki niso imeli toliko kalorij, kolikor jih je telo pričakovalo. Znanstveniki so prepričani, da ljudje reagirajo enako, ko so lačni ali utrujeni, pa pojedo nizkokalorično jed.
Ko telo prebavlja sladkor v gorivo za celice, se namreč zviša raven dopamina, hormona, ki pripomore k občutkom zadovoljenosti in nagrajenosti. To je signal, da je telo zadostilo svojim potrebam po energiji.
Dosedanje raziskave na ljudeh, ki so hujšali in so začeli uživati umetna sladila ali nizkokalorijske nadomestke, denimo dietno kokakolo, so pokazale, da pri njih morda pride do popačene zaznave in s tem dodatnega uživanja kalorij. Tako so denimo prepričani, da si lahko privoščijo velik sladoled, ker so pred tem zmanjšali vnos kalorij z uporabo umetnega sladila. Nova študija pojasnjuje, zakaj: presnova preprosto ni zadovoljena, če užijemo umetna sladila
To sicer ne pomeni, da je priporočeno jesti več sladkorja. Raziskovalci predlagajo koristen kompromis: če želimo zmanjšati uživanje sladkorja, ne da bi telo čutilo, da je prikrajšano, si skupaj z umetnim sladilom privoščimo tudi malo pravega sladkorja.
