Tiskane izdaje
V teh dneh se nam oglašajo bolniki: prvi, ki ga z napotnico »zelo hitro« niso dali v čakalno vrsto, ker je nimajo. Drugi, ki je prišel na vrsto v treh tednih namesto v dveh, tretja, ki ji je napotnica zapadla, ker je ni oddala v prvih štirih dneh. Pri osebni zdravnici je morala napotnico prenoviti. Petinosemdesetletni moški je imel napotnico še pred zakonom; ko je z visoko vročino prišel v bolnišnico, administratorka napotnice ni mogla vzeti, ker ji je zaradi novega zakona veljavnost prenehala.
Iz vseh velikih bolnišnic so že pred mesecem dni povedali, da imajo težave pri razvrščanju bolnikov z napotnico zelo hitro. Kako je danes? »Zdravniki smo v grozni stiski. Do konca maja je v UKC Ljubljana vse zapolnjeno. Napotnice so upravičene, ljudje potrebujejo zelo hitre preglede,« je povedala doc. dr. Andreja Marn Pernat, koordinatorica ambulantne dejavnosti. Ministrico so pozvali, naj dovoli popoldansko delo zdravnikov, da pregledajo bolnike. Odgovora ni. Kaj storiti z neizvedljivim zakonom, odgovarja prof. dr. Rajko Pirnat.
»V veliki stiski smo, pravice bolnih niso uresničljive«
Zdravstveni sistem postaja absurden. Odkar so začele veljati »zelo hitre« napotnice, pregleda, denimo, dr. Andreja Marn Pernat, zdravnica in predstojnica oddelka za nefrologijo v UKC, tu in tam kakšnega bolnika mimo zakona. Zakaj?
»V petek izdana napotnica v ponedeljek, ko je bolnik prišel, ni več veljala. Naj ga pošljem domov, če mu odpovedujejo ledvice?« sprašuje zdravnica. Novi zakon z neizmerno natančnostjo ureja napotnice: tista z oznako »zelo hitro« mora biti vpisana v računalnik v štirih dneh, »redna« v dveh tednih. Če pacient to zamudi, napotnica zapade.
Iz vseh velikih bolnišnic so že pred mesecem dni povedali, da imajo težave pri razvrščanju bolnikov z napotnico zelo hitro. Foto: Blaž Samec/Delo
Po vseh pravilih zdravnica pacienta ne sme pregledati, če nima veljavne napotnice, niti administratorka ga ne more vpisati v računalnik, če napotnica ne velja več, prav tako ne, če nima čakalne vrste za hitre napotnice. Na večini oddelkov v UKC je nimajo, niti v drugih bolnišnicah ne, saj imajo vse termine polne daleč vnaprej, nekateri celo za leto in več. »Zdravniki smo v etični stiski. Pripravljeni smo delati tudi popoldne,« je povedala, a odziva z ministrstva ni.
E-zdravje ne deluje
»Ker ni nobenih navodil, ravna vsaka klinika po svoje. Na nefrologiji smo odredili dodatnega zdravnika, ki pa smo ga vzeli drugje. Zdaj dela v ambulanti in ga ni več pri pacientih na oddelku. Ali pa je delal vso noč, za tem pa ostane še kar naprej v službi,« pojasni velike napore dr. Marn Pernatova. A kljub temu pregledajo le bolnike z nujnimi stanji, ki so bili po starem na vrsti v 24 urah.
Zdaj primarni zdravniki ne pišejo več toliko nujnih napotnic (24 ur), pojasni, nadomeščajo jih z zelo hitrimi (14 dni). »Danes ni delovalo e-zdravje in nisem mogla vpisati nobene napotnice. Imela sem celo dva nujna primera, ki ju nisem mogla poslati naprej. Napotnice nisem mogla niti natisniti, da bi mu jo dala v roke. Sistem e-zdravja ne deluje,« pripoveduje. Sogovornica vidi še nekaj pomanjkljivosti e-napotnice, zaradi katerih izgubljajo zdravniki ogromno časa z administriranjem, pa se še kljub temu zgodi, da ne morejo urediti napotitve bolnika k onkologu, če ima bolnik raka. »Opozarjamo, prosimo, pišemo. V veliki stiski smo. Zakon ni izvedljiv,« je obupana predstojnica in koordinatorka vseh ambulantnih dejavnosti v UKC, kjer vsako leto pregledajo 800.000 bolnih.
Za globe primerni vsi
Zakon predvideva za vsako kršitev zakona visoke globe za pravne osebe (od 400 do 4100 evrov), za samostojne podjetnike (od 400 do 2100 evrov) in za odgovorne posameznike (od 100 do 1000 evrov). Inšpektorica za zdravje Andreja Mojškrc je pojasnila, kdo so odgovorni posamezniki: »Kršitelj je lahko vsaka oseba, vključena v postopek uvrščanja pacientov v čakalni seznam oziroma ki izvaja ali vodi aktivnosti v zvezi z vodenjem čakalnega seznama.« To so tako imenovane pooblaščene osebe, večinoma administratorke ali medicinske sestre, pa tudi druge osebe, ki imajo karkoli s čakalnimi seznami, pojasni inšpektorica. Medicinska sestra in mlad zdravnik, ki imata okoli 1000 evrov plače, lahko skozi mesec bankrotirata, še preden dobita plačo, enako vsi drugi, če bi inšpektorji upoštevali črko zakona.
Ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc in njene državne sekretarke zdravnice Ane Medved »hitre napotnice« ne skrbijo, je sklepati iz njunih izjav na tiskovnih konferencah prejšnji teden. Stopnja nujnosti »zelo hitro« je bila mišljena le za bolnike z rakom, je dejala ministrica. Strokovnih usmeritev za zelo hitro napotovanje še ni; predvidevata, da bi jih ministričini posvetovalni organi – razširjeni strokovni kolegiji (RSK) – pripravili v nekaj mesecih. Kazni so predvidene tudi za primarne zdravnike, ki morda napišejo napotnico z neustrezno stopnjo nujnosti, toda: »Nočemo kaznovati zdravnikov. Kaznovanje velja samo za pisanje napotnic k revmatologom, kjer je RSK že sprejel kriterije,« je dejala Medvedova.
