Tiskane izdaje
Obstajajo dejavniki alzheimerjeve bolezni, na katere se ne da vplivati: starost, spol in genetske predispozicije - človeški gen APOE4, denimo. Nekaterim »povzročiteljem« te bolezni pa se je mogoče izogniti, tako, da se čim prej v življenju posvetimo telesni in tudi duševni vadbi.
Avstrijski nevrologi so o tej problematiki spregovorili ob nedavnem svetovnem dnevu boja proti alzheimerjevi bolezni, 17. septembra. Človek ne more vplivati na svojo starost, spol in genetske predispozicije, lahko pa vpliva na svojo telesno težo oziroma jo poskuša imeti pod nadzorom, pravi prof. dr. Peter Dal-Bianco z medicinske univerze na Dunaju, ki je tudi predsednik avstrijskega društva za boj proti alzheimerjevi bolezni.
Moč pozitivnih dejavnikov
»Obstaja povezava med čezmerno telesno težo v srednjem življenjskem obdobju in poznejšo alzheimerjevo boleznijo. Poleg tega je pri ljudeh, ki se malo gibljejo, tveganje, da bodo zboleli za to boleznijo, kar za 80 odstotkov večje kot pri tistih, ki se ukvarjajo z različnimi telesnimi dejavnostmi. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je pri tistih, ki se ne zdravijo, tveganje za alzheimerjevo bolezen večje za 40 odstotkov. Pri bolnikih z visokim krvnim tlakom pa je nevarnost, da jih bo prizadela ta bolezen, za 60 odstotkov večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim pritiskom. Tudi uživanje nikotina je dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo,« opozarja prof. Dal-Bianco.
Nevarnost, da bodo zboleli za alzheimerjevo boleznijo, pa je manjša denimo pri visokoizobraženih, ki se vse življenje z veseljem spoprijemajo z novimi poklicnimi izzivi, in pri zelo inteligentnih, ki se v prostem času ukvarjajo z različnimi stimulativnimi dejavnostmi. Pri teh ljudeh je klinično tveganje za alzheimerjevo bolezen manjše približno za polovico, pravi profesor in dodaja, da so lahko povod za njen nastanek tudi različne oblike depresije.
Vpliv hrane na zdravje možganov
Nevrologi v zadnjem času vse bolj poudarjajo vpliv hrane na zdravje možganov, torej ima pri preprečevanju demence pomembno vlogo tudi pravilna prehrana. Kot kažejo nedavne ugotovitve, lahko z rednim uživanjem sadja in zelenjave precej pripomoremo k ohranjanju duhovnega zdravja v poznem življenjskem obdobju. »Študija, v kateri so proučevali starejše ženske, je pokazala, da je jedilnik z veliko zelenjave, in to predvsem listnate, eden od dejavnikov, ki zavirajo pešanje kognitivnih funkcij v starosti,« poudarja prof. dr. Peter Dal-Bianco.
Na preprečevanje pešanja možganov vpliva tudi redno uživanje rib. Sodeč po raziskavi, v kateri so zajeli več kot 5000 sodelujočih, je pri ljudeh, ki vsaj dvakrat na teden jedo ribe, tveganje, da se bo pri njih razvila demenca, za 28 odstotkov manjše kot pri tistih, ki uživajo ribe manj kot enkrat na mesec. Maščobne kisline omega 3, za katere je znano, da ugodno vplivajo na delovanje možganov, so predvsem v plavih ribah, kot so skuše in sardele. Te koristne maščobne kisline najdemo tudi v tunini, prav tako so ena od sestavin številnih kakovostnih rastlinskih olj, na primer hladno stiskanega olivnega olja.
Preparati ne morejo nadomestiti vadbe
V raziskovalnih študijah se je pokazalo, da antioksidanti in drugi preparati, vsaj kar zadeva demenco, nimajo nikakršnega preventivnega oziroma zaščitnega učinka. Veliki odmerki vitamina E, nasprotno, celo zelo verjetno povečujejo tveganje za nastanek srčnih bolezni. »Prav tako ni nikakršnih dokazov o tovrstnem učinkovanju vitaminov C, B1, B6 in B12, hormona DHEA, alfalipoične in folne kisline. Zato vseh teh preparatov ne priporočamo kot preventivo pred alzheimerjevo boleznijo, niti v primerih s povečano genetsko predispozicijo,« poudarja prof. Dal-Bianco.
Pri preventivi prav tako ne priporočajo ne blokatorjev holinesteraze ne preparatov, s katerimi se nadomešča pomanjkanje estrogena. Ta zdravila lahko celo povečajo tveganje za razvoj demence, imajo pa še druge neželene dolgoročne posledice, kot je denimo rak na prsih. Po zadnjih podatkih so za preprečevanje demence, torej tudi alzheimerjeve bolezni, prav tako povsem neprimerna nesteroidna protirevmatična zdravila in statini.
Veliko pomembneje je, da ostane človek dejaven v vseh pogledih, da se ves čas spoprijema z novimi duhovnimi izzivi in ima zanimivo družabno življenje. Z neko študijo, starejšo od 55 let, so ugotovili, da so imeli posamezniki, ki so vzdrževali dobro kondicijo srca in pljuč, po šestih letih, kolikor je trajala raziskava, ohranjene tudi vse psihične sposobnosti. Tisti, ki so v tem času opustili telesno dejavnost, pa so bili na koncu študije tudi kognitivno v precej slabšem stanju kot na začetku.
Prof. dr. Peter Dal-Bianco v tem okviru opozarja, da so ples, planinarjenje in plavanje telesne dejavnosti, o katerih je z gotovostjo mogoče trditi, da so učinkovite pri preventivi pred duhovnim razkrojem. Za ohranjanje psihične kondicije pa so zelo pomembni šah in podobne družabne igre, muziciranje, reševanje križank in branje knjig.
