Več kot tretjina brez diagnoze in zdravil

Ljubljana – Diabetes je eno od najpogostejših nenalezljivih kroničnih obolenj sodobnega časa, ki je v strmem porastu, predvsem zaradi nezdravega načina življenja. V Sloveniji zapleti, v katere vodi ta bolezen, vsak dan zahtevajo štiri življenja.

Današnji svetovni dan sladkorne bolezni je posvečen spominu na kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga. Pri nas registra bolnikov z diabetesom (tip ena, tip dva, diabetes v nosečnosti), prepoznavnem po pomanjkanju hormona inzulina, še vedno nimamo. Po sedanjih ocenah ima to obolenje okoli 130.000 Slovencev; po podatkih mednarodnega združenja za diabetes pa je resnično breme diabetesa pri nas precej večje (163.800).

To pomeni, da ima sladkorno bolezen eden od desetih odraslih Slovencev; več kot tretjina obolelih nima diagnoze in ni deležen zdravljenja, ki je ključno pri preprečevanju hudih zapletov, naj bo to srčni infarkt ali možganska kap, odpoved ledvic, usihanje vida in slepota ali amputacija noge.

Leta 2010 je Slovenija dobila nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni in z njim povezan akcijski načrt, ki je potekel leta 2013. Po dveh letih se zadeve zdaj po besedah Vesne-Kerstin Petrič, vodje sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj na ministrstvu za zdravje, premikajo na bolje. Ekonomsko breme te bolezni je veliko (več kot 8,7 odstotka denarja za zdravstvo), izjemno veliki so dodatni stroški; po nekaterih preračunih je bil lanski BDP zaradi tega obolenja manjši za dobrih 273 milijonov evrov.