Tiskane izdaje
Veliko razprav smo že slišali o tem, ali je veganska oziroma vegetarijanska hrana zdrava za otroke.
Na republiškem Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) pravijo, da je za otroke in mladostnike še sprejemljiva – ne pa tudi priporočljiva – skrbno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana.
Mag. Matej Gregorič z IVZ pravi, da odsvetujejo vegansko prehranjevanje, pri katerem so iz obrokov izključeni meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Ker veganska prehrana lahko škodi otrokovemu razvoju in zdravju in ker lahko privede do resnih zdravstvenih težav, jo na podlagi številnih raziskav odsvetujejo.
Člani razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo so sprejeli sklep o vegetarijanskem prehranjevanju pri otrocih. V njem poudarjajo, da je med rastjo in razvojem najprimernejša uravnotežena, starosti prilagojena prehrana, ki vključuje živila iz vseh priporočenih skupin, za katero je ustrezna navodila izdalo tudi ministrstvo za zdravje.
»Po pregledu trenutno opravljenih raziskav menimo, da je še premalo prepričljivih dokazov, ki bi govorili v prid primernosti veganske prehrane za različne starostne skupine,« pojasnjuje Gregorič.
Pravilno načrtovanje
Dobro načrtovana vegetarijanska prehrana pri zdravih odraslih sicer omogoča vnos vseh potrebnih hranil in v nekaterih primerih vključuje tudi njihovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil in obogatenih živil. Večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil pa obstaja pri veganski prehrani. Ključna hranila – na njihov zadosten vnos morajo biti vegani še posebno pozorni – so beljakovine, omega-3 nenasičene maščobne kisline, železo, cink, jod, selen, kalcij, vitamin D in vitamin B12.
Če je prehrana, ki ne vsebuje mesa – kot je lakto-ovo vegetarijanstvo, na primer –, pravilno načrtovana, je lahko povsem uravnotežena. Toda pomembno je skrbno načrtovanje jedilnika, še posebno pri otrocih in mladostnikih, ki imajo povečane hranilne potrebe. Gregorič opozarja: »To ne pomeni le odvzema mesa z jedilnika, temveč njegovo ustrezno nadomestitev, predvsem s stročnicami ter drugimi živili živalskega izvora, kot so mleko in mlečni izdelki ter jajca. Za ustrezno preskrbljenost s hranili v ustreznih razmerjih je pomemben pravilen izbor živil, način priprave obrokov in ritem prehranjevanja. Za vse to je treba imeti znanje, dovolj strokovno usposobljenega kadra in ustrezno organizacijo dela.«
V petini šol in vrtcev
Šole in vrtci naj bi prehrano zagotavljali skladno z veljavnimi prehranskimi smernicami, kar pomeni pripravo pestre mešane prehrane v enem meniju za vse vključene otroke; ta meni je občasno lahko tudi brez mesa. Izdelan Praktikum jedilnikov tako ponuja tudi izpeljave za uravnotežene in pravilno sestavljene brezmesne jedilnike.
Poleg tega naj bi vrtci in šole zagotavljali tudi pripravo prilagojenih obrokov (diet) za otroke z zdravstvenimi težavami. Ponekod že ponujajo tudi možnost vegetarijanske prehrane, seveda pa je to trenutno pogojeno z organizacijskimi možnostmi vsake vrtčevske oziroma šolske kuhinje. Čeprav uvedba dodatne brezmesne ponudbe ni obvezna, tako možnost ponuja petina osnovnih šol.
Ker imajo otroci v času rasti in razvoja povečane potrebe po nekaterih hranilih, mora biti posebna pozornost namenjena zadostnemu vnosu vitamina B12. »Če vegetarijanec uživa dovolj mlečnih izdelkov in jajc, težav ponavadi ni, v nasprotnem primeru pa se zdravstvene težave lahko pojavijo zelo hitro.
Samo rastlinska prehrana (veganstvo) vsebuje zelo malo vitamina B12. V tem primeru lahko primanjkuje vitamina B6, ker je v rastlinski hrani vitamin težje izkoristljiv. Pozornost zahtevajo tudi cink, kalcij, magnezij, železo, mangan, selen in baker,« poudarja Gregorič.
Veganstvo ni za otroke
Prehrana, ki vključuje meso tudi v manjših priporočenih količinah, zagotavlja zadostno preskrbljenost s cinkom, železom, vitaminom B12 in vsemi esencialnimi aminokislinami. Meso je s tega vidika pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti in tudi esencialnih maščobnih kislin in esencialnih mikroelementov (železa, cinka, selena ...), predvsem skupine vitaminov B.
Zato enostranska in nepravilno načrtovana vegetarijanska prehrana lahko sčasoma povzroči pomanjkanje nekaterih hranil, nujno potrebnih za rast in razvoj ter delovanje organizma, pravi Gregorič.
Zaradi možnosti malnutricije (nedohranjenosti ali podhranjenosti) in možnih resnih zdravstvenih težav otrokom povsem odsvetujejo veganski način prehranjevanja, saj ta ne vključuje nobenih živil in izdelkov živalskega izvora.
Slovenci za mešano prehrano
Po anketnih podatkih IVZ iz leta 2009 večina odraslih v Sloveniji uživa mešano prehrano (96 odstotkov). Delnih vegetarijancev je 2,1 odstotka, vegetarijancev 1,1 odstotka, veganov pa 0,3 odstotka.
Frutarijanstvo je kot svoj način prehranjevanja opredelilo 0,2 odstotka vprašanih. Nihče ni navedel, da se prehranjuje makrobiotično. Pri načinu prehranjevanja ni pomembnih razlik glede na socialno-demografske spremenljivke.
Ženske so pogosteje delne vegetarijanke (2,9 odstotka) kot moški. Med anketiranci z višjo ali visoko izobrazbo je v primerjavi z drugimi nekoliko več delnih (štirje odstotki) in popolnih (2,8 odstotka) vegetarijancev. Razlogi za izbiro načina prehranjevanja, ki pomeni odmik od tradicionalnega, so zelo raznovrstni.
