Velika nesreča pokaže tudi na pomanjkljivosti

Ljubljana – V UKC Ljubljana so še trije poškodovani v balonarski nesreči, a se njihovo zdravljenje končuje. Strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup se je danes javno zahvalila vsem zaposlenim, ki so z veliko zavzetostjo delali v izrednih razmerah. Hkrati je povedala, da je tudi ta nesreča pokazala, da je UKC podfinanciran.

Zmogljivosti slovenskega zdravstvenega sistema so bile ob balonarski nesreči pred dobrimi štirimi tedni povsem zapolnjene. Če bi bil takrat poškodovan še kdo, bi ga poslali na zdravljenje v München. Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline ima namreč šest postelj, ustreznih za oskrbo kritično opečenih. Tisti dan so na njem že zdravili štiri takšne bolnike. Takoj so jih prerazporedili, da so lahko sprejeli tri opečene iz balonarske nesreče, prav tako hudo opečenega osemletnega otroka pa je sprejel kirurški oddelek na pediatrični kliniki. Dva opečena sta bila zaradi prostorske stiske UKC prepeljana v Maribor, eden pa v Celje, je povedal prof. dr. Uroš Ahčan, predstojnik oddelka za plastično kirurgijo in opekline v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki je na tiskovni konferenci danes s sodelavci predstavil zdravljenje opečenih v balonarski nesreči.

Prenova kožne banke in instalacij na oddelku

Vsaka velika nesreča pomeni za bolnišnico izredne razmere in pokaže tudi na pomanjkljivosti. Vodstvo UKC je tako zdaj podprlo prenovo kožne banke in instalacij na oddelku, ki je takšen, kot je, od leta 1973. Med večjimi pomanjkljivostmi je tudi pomanjkanje opreme. Da so opečene lahko ustrezno zdravili, je priskočilo na pomoč pet dobaviteljev – Pharmamed, AMS meding, Medico tehna, EUROmed Franci Zore in Medias International –, ki so nujno potrebno opremo posodili. »Potrebovali bi posebne nože, naprave za namreženje kožnih presadkov, črpalke, nož z vodnim curkom,« je naštel prof. Ahčan.

Zdravljenje opečenih je ponovno pokazalo tudi, da plačilo zdravstvene blagajne (ZZZS) za zdravljenje ne zadošča. Ta namreč za enega opečenca plača največ 58.333 evrov. V UKC pa so izračunali, da so za zdravljenje vsakega porabili v povprečju več kot 80.000 evrov. »Če zdravimo na leto 20 opečenih, lahko izračunate, kolikšno izgubo ima oddelek,« je opozoril prof. Ahčan. »Pri meni na računalniku pri vsakem opečenem pacientu zasveti rdeča lučka. Poslovna direktorica mi sporoča, da smo odobrene stroške presegli. Potem moram utemeljiti, zakaj porabimo več denarja.«

Največji strošek so kožni nadomestki – eden, ki pokrije en odstotek telesa, stane 2000 evrov –, velik strošek so prav tako kri in krvni derivati, saj so izgube krvi ob presajanju kože izredno velike. Vsak opečeni je operiran večkrat, zato so za najhuje opečenega porabili kar 12 litrov krvi, 28 litrov sveže zamrznjene plazme, 12 litrov koncentriranih eritrocitov. Cene zdravljenja opečenih so v svetu neprimerljivo višje kot pri nas: v Nemčiji 4600 evrov za vsak odstotek opečene kože, v Avstraliji 6300 dolarjev, v ZDA stane bolnišnično zdravljenje 350.000 dolarjev. Toda strošek zdravljenja v bolnišnici je od pet do 20 odstotkov celotnega stroška. Rehabilitacija in z njo povezani stroški pa trajajo skoraj v vseh primerih vse življenje.

Slovenske zdravnike vabijo najuglednejši centri

Zaradi visokih stroškov ponekod v tujini opeklinske oddelke bolnišnic celo zapirajo. Slovenski zdravniki so dobro usposobljeni za zdravljenje opečenih. Vabijo jih predavat tudi v najuglednejše centre po svetu, je povedal prof. Ahčan. Ali je Slovenija dovolj dobro pripravljena za podobne nesreče z veliko opečenimi?

Za vse nesreče ne more biti pripravljena, toda bolnišnice bi potrebovale več sodobne opreme. A se pri denarju zanjo vedno zatika. Sodobno opremljen je v UKC samo kardiokirurški oddelek, vsi drugi pa že leta čakajo, da »se bo denar našel«.

»Zdravnikom je težko kar naprej prositi, klicati dobavitelje, zbirati medvedke in zamaške za nabavo nujno potrebne opreme. Ob tem pa vidimo, da je v Sloveniji dovolj denarja in dovolj slabih naložb, ki se merijo v milijardah. Naj se politika in ljudje odločijo, kam bo presežek denarja šel: v slabe naložbe ali v novo opremo za zdravstvene ustanove,« je dejal prof. Ahčan.

Poleg opreme imajo težave s plačnikom, to je ZZZS. Strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup je povedala, da je poleg zdravljenja opečenih podcenjena cela vrsta storitev v UKC Ljubljana, med njimi vstavitev umetnega srca in nekatere transplantacije. »Na leto dobi UKC 14,614 milijona evrov manj, kot zdravstveni posegi stanejo.«