Vsak srbež ni alergija

Bolezenski znaki in simptomi so odvisni od vrste in količine alergena, od predela vstopa alergena in seveda posameznikovega imunskega odziva. Na koži so značilni srbenje, rdečina, oteklina, toplota, srbečica in izpuščaji, oči se solzijo in so pekoče, v zgornjih dihalih zbadanje in zamašenost nosu zaradi povečanega nastajanja sluzi, v spodnjih dihalih kašelj, dušenje in tiščanje v prsih. »Težava je, da lahko simptome povzročajo tudi druge nealergijske bolezni,« pojasni asist. Nissera Bajrović, dr. med., spec., z oddelka za pljučne bolezni in alergije iz bolnišnice Golnik. »Ni nujno, da imate alergijo, če vas srbi koža.«

Sum na alergijo

Reakcije imunskega sistema na alergene so zelo različne. »Pri prizadetosti kože se najpogosteje pojavljata srbež in koprivnica. Posamezna koprivka izgine v nekaj urah, vsekakor v enem dnevu. Podobne spremembe se lahko pojavljajo tudi v globljih plasteh kože in sluznicah. Govorimo o angioedemu. Velike površine sluznic so tudi v prebavilih, zato se včasih v sklopu alergijske bolezni pojavljajo bolečine v trebuhu in motnje v odvajanju blata. Pri odraslem bi ob takih težavah morali prej pomisliti na pogostejše bolezni prebavil (denimo gastritis) kot na alergijo,« pravi Nissera Bajrović. Alergijske reakcije so mogoče kadar koli v življenju, vendar se imunski sistem burneje odzove na tujke iz okolja v otroštvu. Po ocenah ima skoraj vsak peti človek alergijske težave. »Diagnoze ne postavljamo zgolj po pozitivnem testu, temveč ko je posameznik v neposrednem stiku z vzročnim alergenom,« pove Nissera Bajrović. To pomeni, da ljudi ne testirajo kar počez in ko se komu zazdi, da se na kaj preburno odziva. »Na pregled k dermatologu ali pulmologu posameznika napoti osebni zdravnik.«

Paleta je neskončna

Alergijskih obolenj je veliko. Razdelimo jih lahko po skupinah na kožne alergije, alergije na dihalih, hrano, zdravila, pike žuželk in navzkrižne alergije. Nissera Bajrović pravi, da ima alergijski rinitis od 20 do 25 odstotkov ljudi, starih od 20 do 50 let. Celoletno alergijo najpogosteje povzročajo pršice, živalski epiteli in plesni. Simptomi bolezni so enaki kot pri senenem nahodu, le da trajajo vse leto. »Ljudje, ki so alergični na pelode, imajo težave v času cvetenja zanje pomembnih rastlin. Pri hujše obliki alergiji in ob močnem cvetenju imajo lahko tudi težave z dihanjem. Občutek je podoben, kot bi imeli astmo,« pove Nissera Bajrović. »Tudi atopični dermatitis je dokaj pogosta alergijska bolezen. Kožne spremembe so dokaj tipične in se pojavljajo na določenih predelih telesa, seveda pa to ni vedno nujno. Intenzivnost težav se spreminja s starostjo. To obolenje zdravi dermatolog. Znano je, da zunanji dejavniki poslabšujejo dermatitis. Slabše je pozimi, zaradi spremembe temperature, vlažnosti zraka,« pravi Nissera Bajrović. »Stanje kože je lahko slabše tudi ob vsakem prehladu, virozi ali stresu.«

Preobčutljivostna reakcija

Alergijske bolezni so dokaj pogoste, kronične in prizadenejo mlajše. Krnijo kakovost življenja, načelno pa niso nevarne, z izjemo alergij na zdravila, hrano in strup kožekrilcev. Ti trije alergeni so najpogostejši povzročitelji anafilaktičnih reakcij. »Stopnjo anafilaktične reakcije opredelimo glede na prizadetost organov. Pri blagi obliki se spremembe dogajajo na koži; pojavita se srbež kože in koprivnica. To je prva stopnja. Na drugi se prejšnjim težavam pridružijo otekline ali angioedemi (spremembe v globljih plasteh kože in na sluznicah). Na tretji stopnji so prizadeta dihala. Človek začne kašljati, tišči ga v prsih, težave so podobne kot pri astmi. Najtežja je četrta stopnja, ko se pridružijo še znaki in simptomi znižanega krvnega tlaka. Prizadeti lahko izgubi zavest, v najhujših primerih je izhod anafilaktične reakcije tudi smrt,« pravi Nissera Bajrović.

Iz današnje tiskane izdaje priloge Dela Ona