Vse več let – vedno manj mišic

Sarkopenija (iz grške besede, ki označuje »pomanjkanje mesa«) je pojem, ki obstaja od leta 1989. Takrat so prvič opisali motnjo, ki pa je v javnosti še vedno razmeroma malo znana. Po trditvah avstrijskih strokovnjakov sarkopeniji – sindromu, ki ga povzročajo starost, bolezen in/ali nepravilna prehrana ter življenjski slog – celo v diagnostičnih postopkih namenjajo premalo pozornosti. Kot nam je povedal prim. dr. Klaus Hohenstein z Inštituta za fizikalno medicino in rehabilitacijo Geriatričnega centra Wienerwald na Dunaju, se ta težava kaže v kritičnem zmanjševanju mišične mase in tudi v zmanjševanju moči mišic oziroma njihove funkcionalnosti. »Zaradi sarkopenije se poveča tveganje za nastanek različnih drugih bolezni in invalidnosti, pa tudi tveganje za padce in zlome kosti. Sarkopenija negativno vpliva na ka kovost življenja, omejuje vsakdanje življenjske navade, njena končna posledica pa je hitrejša smrt,« poudarja dr. Hohenstein.

Naraščajoče številke

Ta proces pa lahko preprečimo, dodaja primarij. Sarkopenijo je namreč mogoče dobro diagnosticirati, »hkrati pa imamo tudi dovolj dokazov, da je mogoče nanjo, zlasti v začetnih stadijih, dobro vplivati s fizikalno in prehransko terapijo, pri čemer je treba poskrbeti predvsem za to, da je v hrani dovolj levcina oziroma esencialne aminokisline«.

Sarkopenija je bolezen, ki jo genetsko povzročajo (deloma reverzibilni) procesi staranja, hkrati pa jo lahko dodatno poglabljajo še nekateri drugi dejavniki, kot so pomanjkanje gibanja, različne bolezni in pomanjkljiva prehrana, v kateri ponavadi primanjkuje jo energija in/ali proteini. Delež prebivalstva s tem sindromom se spreminja, vendar pa se strokovnjaki strinjajo, da se število ljudi s sarkopenijo pospešeno povečuje hkrati s podaljševanjem življenjske dobe.

V ZDA, denimo, sarkopenija že zdaj povzroča kar 1,5 odstotka vseh neposrednih stroškov zdravstva. Med Avstrijci, starimi od 60 do 70 let, boleha za sarkopenijo do 13 od stotkov ljudi, med posamezniki, starejšimi od 80 let, pa jih ima to bolezen že 50 odstotkov. Na svetu je trenutno več kot 50 milijonov ljudi, ki trpijo za sarkopenijo, po splošnem prepričanju pa se bo njihovo število do sredine tega stoletja povečalo kar za štirikrat.

Pospeševanje naravnega ritma

Izguba mišične mase je naraven pojav, ki spremlja staranje. Po 40. letu življenja človek povprečno izgu bi od pol do enega odstotka mišične mase na leto, po 50. letu pa od ene ga do dveh odstotkov. Tudi mišična moč se z leti postopoma zmanjšuje, po 70. letu za povprečno tri odstotke na leto, pri čemer je še posebej izrazito izgubljanje hitrostne moči mišic. »To se med drugim dogaja zaradi motene funkcije celičnih pro cesov, starostne debelosti oziroma kataboličnih procesov – tistih, kate rih posledica sta razgradnja mišične mase ter zmanjševanje anabolične učinkovitosti, ki spodbuja rast mi šične mase,« pravi dr. Hohenstein.

Problemi, ki jih povzroča večja izguba mišične mase, se sprva zdijo povsem nenevarni. Med hojo in vzpenjanjem po stopnicah postajajo počitki vse pogostejši in vse daljši, nakupovalna torba vse težja, s steklenice je vedno teže odviti zamašek z navojem ... Po besedah dr. Hohensteina so vse to znamenja, ki kažejo, da imamo morda opraviti s sarkopenijo.

Vadba in pravilna prehrana

Primerna terapija sarkopenije temelji na kombinaciji telesnih dejavnosti in hrane, bogate s proteini, pravi prof. dr. Monika Lechleitner, specialistka interne medicine in medicinska direktorica Deželne bolnišnice v Hochzirlu na Tirolskem. »Dokazano je, da lahko z vnosom proteinov v organizem učinkovito vplivamo na povečanje mišične mase. Večletne študije kažejo, da je pri posameznikih, ki s hrano zaužijejo velik delež proteinov, izguba mišične mase za okoli 40 odstotkov manjša kot pri ljudeh, ki uživajo malo proteinov. Zaradi premajhnega vnosa proteinov se za kar dvakrat poveča tveganje splošne krhkosti, stanje, ki mu v angleščini pravijo frailty ,« poudarja dr. Lechleitnerjeva.

Kot pravi zdravnica, morajo starejši ljudje za pridobitev enake količine mišičnih proteinov zaužiti več beljakovin od mladih ljudi. Pri starejših, ki zaradi bolezni ležijo v postelji, pa se dodatno zmanjša senzitivnost za vnos proteinov. Gre za pojav, ki ga v medicini imenujejo anabolic resistance.

Pomanjkljiva priporočila

V veljavnih priporočilih za prehrano je zapisano le, da potrebuje odrasel človek na dan 0,8 grama proteinov na kilogram telesne teže – pa čeprav so študije pokazale, da potrebujejo starejši, zlasti tisti s sarkopenijo, na dan precej več proteinov, in sicer 1 do 1,5 grama na kilogram telesne teže. Znano pa je, da številni starejši ljudje ne zaužijejo niti priporočenih 0,8 grama; med starejšimi od 70 let je kar 40 odstotkov takšnih, ki ne zaužijejo predpisane dnevne količine.

Medicina priporoča vnos proteinov v treh dnevnih obrokih. Nekatere vrste hrane imajo razmeroma velik delež proteinov, zlasti levcina, ki dokazano deluje proti izgubljanju mišične mase.

Poleg pravilne prehrane je pri zdravljenju sarkopenije pomembna tudi telesna dejavnost. Da bi ustavili sarkopenijo in morda pospešili nastajanje mišične mase, je treba redno izvajati vaje za moč, pri čemer dr. Hohenstein opozarja, da tudi bolniki, ki morajo ležati v postelji, lahko z razmeroma preprostimi va jami preprečijo pretirano izgubljanje mišične mase. Če ni mogoče izvajati aktivnega treninga, je izgubljanje mišic zaradi nedejavnosti mogoče upočasniti s funkcionalno elektrostimulacijo.