Vse več otrok trpi za psihosocialnimi težavami

Otroci gradijo svoje osebnosti v zelo tveganih okoljih, velik izziv tako za starše kot pediatre pa je motnje odkriti dovolj zgodaj.

Objavljeno
07. oktober 2014 16.01
Šoštanj 25. julij 2013
S. P., Delo.si, STA
S. P., Delo.si, STA
Ljubljana − Psihosocialne težave pri otrocih so v porastu, pravi predstojnica oddelka za otroško psihiatrijo na pediatrični kliniki UKC Ljubljana Mojca Brecelj Kobe. Pri tem je pojasnila, da otroci gradijo svoje osebnosti v zelo tveganih okoljih, velik izziv tako za starše kot pediatre pa je, da te motnje ali bolezni pri otroku pravočasno odkrijejo.

Brecelj Kobetova pravi, da se pri otrocih pojavljajo težave predvsem na področju obvladovanja čustev, agresivnega vedenja, avtoagresivnosti in motenj prehranjevanja. Otroci, pri katerih odkrijejo motnje prehranjevanja − najpogosteje gre za anoreksijo −, so vse mlajši. Tako zdravijo tudi še ne sedem let stare deklice.

Anoreksija tudi pri dečkih

Za anoreksijo pa zbolevajo tudi dečki, pri katerih praviloma bolezen poteka huje in se razvije v kronično motnjo. Prav tako je pri dečkih povprečna starost, ko zbolijo, nižja kot pri deklicah, je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili program Slovenskega pediatričnega kongresa, pojasnila Brecelj Kobetova. Na kongresu, ki bo potekal med 9. in 11. oktobrom v Termah Čatež, bodo namreč med drugim govorili tudi o težavah psihopatologije otrok in mladostnikov ter o novostih v pediatriji.

Po njenih besedah je izziv pediatrov, kako prepoznati težave, ki jih ima odraščajoči posameznik. Prav tako je izziv, kako pripraviti starša, da pelje otroka k psihiatru, saj je to še vedno velika stigma.

Otroci s psihosocialnimi težavami po njenih besedah opozarjajo, da ne morejo rešiti notranjih frustracij. Porast psihosocialnih težav pa je tudi posledica sodobnega načina življenja.

Čas za pomoč družinam, da bi pridobili veščine vzgajanja

Predsednica organizacijskega odbora kongresa in predsednica Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva Margareta Seher Zupančič je dodala, da so se pogoji življenja v družinah v zadnjih desetletjih bistveno spremenili. Opozorila je, da starši pogosto prepustijo vzgojo medijem in ne znajo presoditi, kaj so otrokove potrebe in kaj zahteve.

»Starši velikokrat dobijo otroka nepripravljeni na starševstvo,« je dodala. Tako pogreša program oziroma tako imenovane šole za starše po otrokovem rojstvu, ki bi staršem pomagali vzgojiti otroka, da »bodo vstopili v ne preveč prijazen svet«.

Tudi po mnenju Brecelj Kobetove je skrajni čas, da se v Sloveniji začne uvajati zgodnja pomoč družinam, da bi pridobili veščine vzgajanja. To so programi treningov pomoči staršem, ki so v svetu že uveljavljeni.

Pristop pomoči otrokom s psihosocialnimi težavami mora biti po njenih besedah multidisciplinaren. Pri tem pa opozarja, da v zdravstvenih ekipah, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, ni več socialnih delavcev, »in to v času, ko so v stiski številne družine«.