Zakaj strah pred cepljenjem

Letošnje šolsko leto je prineslo že nekaj časa pričakovano in tudi zahtevano novost: uvedbo cepljenja deklic proti okužbi s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo neprijetne, težko ozdravljive pa tudi smrtno nevarne bolezni rodil, predvsem raka materničnega vratu in genitalne bradavice. Cepljenje, ki sicer ni obvezno, epidemiologi in šolski zdravniki staršem toplo priporočajo. Prof. dr. Marjetka Uršič Vrščaj z Oddelka za ginekološko onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana pravi, da cepljenje pomeni odlično dopolnitev rednim ginekološkim pregledom ter odvzemom brisov. »Za starše se morda odločitev za to cepljenje zdi nova in težka, a v resnici ne bi smelo biti tako. Veliko težja utegne biti čez nekaj let zavest, da niso naredili vsega, da bi svojo hčer obvarovali pred resno boleznijo.«

Rak materničnega vratu je najpogostejši rak pri ženskah do 34. leta. V Sloveniji vsako leto za to težko boleznijo zboli vsaj 150 žensk, okrog 40 jih umre. Tragične življenjske zgodbe obolelih bi, tako trdi dr. Uršič Vrščajeva, s cepljenjem močno spremenili, saj »s cepivom, ki je varno in zanesljivo, v 80 odstotkih prekinemo krog prenosa okužbe«. Kot pravi zdravnica, se bo po »zaživetju« cepljenja obolevnost bistveno zmanjšala, »pri čemer lahko iz svojih kliničnih izkušenj povem, da so genitalne bradavice pogoste že pri 15- ali 16-letnicah, hude predrakave spremembe odkrivamo že pri 20 let starih ženskah, medtem ko za rakom materničnega vratu ženske zbolevajo tudi že po 25. letu starosti«.

 

Prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete pravi, da je bilo doslej po svetu cepljenih že 60 milijonov deklic. Da bi ponazoril (različne) razsežnosti cepljenja, je spregovoril o izkušnjah dveh držav. V Avstraliji je uvedbo cepljenja spremljala pozitivna kampanja, v kateri so o utemeljenosti cepljenja spregovorile znane mladenke, ki so tudi same posegle po tovrstni zaščiti. Rezultat: danes je tamkaj cepljenih vsaj 70 odstotkov žensk v ciljni populaciji; posledica: dramatičen upad genitalnih bradavic. In izkušnja Romunije, ki je tovrstno zaščito uvedla kot prva evropska država. Tam sta, poleg Srbije in Črne gore, pojavnost raka materničnega vratu in umrljivost zaradi te bolezni največji v Evropi. Zaradi močne negativne kampanje (iskanje zarot ...) je poskus povsem neslavno propadel (samo en odstotek cepljenih); sredi novembra bo nova vlada z novim pristopom poskušala spremeniti gledanje na tovrstno zaščito.

 

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela