Zdravila: rešitelji, lahko pa tudi poguba

Ljubljana – Zgodba, povezana z zdravljenjem z zdravili, je večplastna. Ob tem, da zdravila nemalokrat dobesedno rešijo življenje, je treba vzeti v zakup tudi njihove stranske učinke. Ti lahko pustijo vidne sledi na zdravju posameznika, medtem ko nepravilno jemanje zdravil lahko vodi tudi v zastrupitev. Podatki iz ZDA kažejo, da so pri približno petih odstotkih hospitalizacij vzrok sprejema v bolnišnico neželeni učinki zdravil; zdravljenje njihovih posledic predstavlja od pet do osem odstotkov vseh stroškov bolnišnice. Pri dveh odstotkih bolnikov se neželeni učinki zdravil pojavijo med zdravljenjem v bolnišnici; posledična umrljivost je približno 0,3-odstotna. Te številke ne zajemajo bolnikov, ki so jih v bolnišnico sprejeli zaradi napak pri zdravljenju z zdravili ali zaradi (namernih ali nenamernih) zastrupitev. V ZDA neželenim učinkom zdravil (kljub pravilnemu odmerjanju) pripišejo 100.000 smrti na leto. Kako pa je s tem v Evropi, kako v Sloveniji? Kot pojasnjuje prim. Martin Možina iz Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je tudi član evropske komisije za zdravila, so po predvidevanjih, po katerih naj bi bila pogostost neželenih učinkov v Evropi manjša, opravili več obsežnih raziskav. Te so privedle do izsledkov, po katerih je resnica ravno nasprotna: pogostost neželenih učinkov je večja kot v ZDA – v Veliki Britaniji, denimo, dosega celo 6,5 odstotka, povprečno zdravljenje traja osem dni, umrljivost je 0,15-odstotna. Najpogostejša zdravila z neželenimi posledicami so aspirin, diuretiki, varfarin in nesteroidni antirevmatiki; najpogostejši neželeni učinek je krvavitev iz prebavil.

V Sloveniji v 67 odstotkih 
za zastrupitev kriva zdravila 

V nedavno raziskavo Mirana Brvarja iz Centra za zastrupitve so vključili tisoč naključnih bolnikov, ki so jih sprejeli v urgentni internistični ambulanti ljubljanskega UKC. Izkazalo se je, da so bili v skoraj štirih odstotkih neželeni učinki zdravil (najpogostejše so bile motnje srčnega ritma) vzrok za napotitev v urgentno ambulanto. Kot pravi prim. Možina, so bili najpogostejši povzročitelji težav zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, srčni glikozidi, diuretiki in nesteroidni antirevmatiki.

Raziskava, s katero so pri nas pri 1800 posameznikih, ki so zaradi zastrupitve potrebovali zdravljenje v eni od slovenskih bolnišnic, proučili razloge za zastrupitev, je pokazala, da so bila kar v 67 odstotkih za zastrupitev kriva zdravila. Kot pojasnjuje prim. Možina, se je tri četrt bolnikov, med katerimi so prevladovale ženske (skoraj 70 odstotkov), zastrupilo doma. V veliki večini (85 odstotkov) je šlo za poskus samomora, redkeje za nenamerno predoziranje oziroma za napake pri dajanju oziroma jemanju zdravil. Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi zdravili, ki so bila kriva za zastrupitev, pomirjevala, uspavala, antipsihotiki in antidepresivi (68 odstotkov), sledijo zdravila za zdravljenje bolezni mišično-skeletnega sistema ter bolezni srca in ožilja. Povečuje se tudi število zastrupitev z zdravili, ki so na voljo brez recepta, na primer zdravila proti bolečinam, pri katerih ni (količinskih) omejitev pri nakupu.

Posledica je včasih 
tudi smrt

Pri neželenih medsebojnih učinkih zdravil večina interakcij klinično ni pomembnih, v manjšem deležu pa lahko povzročijo tudi resne posledice in celo smrt, poudarja prim. Možina. »Raziskava v Veliki Britaniji je denimo pokazala, da je bil najpogostejši vzrok neželenih učinkov zdravilo, ki so ga bolniki jemali za preprečevanje srčnega  in možganskega infarkta, zlasti če so ga bolniki jemali sočasno z drugimi zdravili, ki vplivajo na agregacijo krvnih ploščic (klopidogrel), strjevanje krvi (varfarin) oziroma različni nesteroidni antirevmatiki (ketoprofen, naproksem, diklofenak in drugi).«

Najmanj tretjino neželenih učinkov bi bilo mogoče preprečiti s skrbnim postopkom predpisovanja zdravil in s pravilnim jemanjem predpisanih odmerkov. Pri tem je zelo pomembno, da zdravnik pozna vsa zdravila, prehranske dodatke in pripravke, ki jih je bolnik jemal ali jih še jemlje. Le delno védenje o tovrstnem naboru zdravil in dodatkov lahko oteži predpisovanje terapije, bolnika pa izpostavi dodatnemu
 tveganju. 

Iz tiskane izdaje Dela