Tiskane izdaje
Če je pred kratkim večina ljudi za nasvet ob bolezenskih znakih najprej povprašala osebnega zdravnika ali svoje bližnje, je zdaj za večino prvi zdravstveni svetovalec internet. V tradicionalni odnos med zdravnikom in pacientom se je vmešala virtualna razsežnost.
Več kot 53 odstotkov slovenskih spletnih uporabnikov zanimajo informacije o zdravju in zdravilih (po junijskih podatkih Mossove raziskave obiskanosti spletnih strani). Za primerjavo: v ZDA je takšnih 80 odstotkov, po podatkih agencije Pew iz Washingtona in dostopnih evropskih raziskavah pa jih je vsako leto več.
Zakaj? Po informacijo se na splet zatečemo predvsem zaradi preobremenjenih zdravstvenih delavcev. Ob hudem zlomu roke se navadno ne sprašujemo, kaj storiti, ker smo že na poti na urgenco. Pri manj nujnih težavah pa večina uporabnikov zdravstvenih storitev ni deležna poglobljene strokovne razlage o prehrani, vadbi in sproščanju.
Od strokovnjakov
Sašo Rebolj, dr. med., kot njen svetovalec spletne uporabnike dobro pozna. Pogosto so prestrašeni, ker nimajo dovolj izkušenj, da bi razumeli medicinsko znanje. »Internet ne interpretira,« poudarja, »temveč pogosto prispeva h kvazi informiranosti.«
Na spletu je opazil, da so prispevki o posameznih boleznih pogosto tendenciozno in nekritično napisani: »Večina se boji raka, nihče pa se pretirano ne vznemirja zaradi povišanega krvnega tlaka, čeprav za obema boleznima umre zelo veliko ljudi.«
Ocenjuje, da so nasveti na spletu pogosto poenostavljeni, čeprav je naše zdravje kompleksno. »Ko vzamejo aspirin, se ne sprašujemo o možnih posledicah, kar ni dobro.«
Ne vedo niti tega ali pa jih ne zanima, da farmacevtska podjetja s pridom uporabljajo splet za pospeševanje prodaje zdravil. Takšen je vsaj v grobem povzetek odmevnega znanstvenega članka, ki so ga letos objavili Julian De Freitas z ameriške univerze Yale in drugi raziskovalci. Posledice niso zanemarljive: oglaševanje negativno vpliva na verodostojnost informacij in izkorišča dejstvo, da posameznik ni najbolje poučen o uporabi zdravil. Ugotovili so tudi, da ljudje z zdravstvenimi težavami pogosteje iščejo hitre rešitve in se preveč osredotočajo na podrobnosti, ne pa na celostno zdravljenje.
V anketi, ki smo jo objavili na delo.si, je dobrih 24 odstotkov uporabnikov pritrdilo, da še vedno najbolj zaupajo osebnemu srečanju z zdravnikom. Se jih pa več kot 32 odstotkov želi seznaniti z izkušnjo bolnikov, ki imajo enako diagnozo, in še poglobiti razumevanje svoje. Hkrati skoraj 30 odstotkov uporabnikov splet uporablja za iskanje nasvetov o preventivi, domačih zdravilih ter komplementarni in alternativni medicini.
Med intenzivnimi uporabniki spleta so tudi medicinski strokovnjaki, ki se lahko s svojimi kolegi posvetujejo o posameznem izvidu ali si izmenjujejo strokovne članke.
Ginekologinja dr. Branka Colja Lovšin poudarja, da mora spletni brskalec vedno obdržati kritično distanco in se zavedati, s kom se posvetuje ali si izmenja mnenje. Na spletu svoje znanje posredujejo predvsem strokovno usposobljeni zdravniki in specialisti. Sledijo jim strokovnjaki za različna področja komplementarne in alternativne medicine.
Internet je idealen tudi za trženje različnih zdravstvenih nasvetov, postopkov in zdravil, ki so lahko škodljivi. Nasvet: poguglajte ime. Avtor članka oziroma nasveta mora biti izsledljiv oziroma povezan z ustrezno zdravstveno ustanovo ali pa mora biti njegova usposobljenost kako drugače dokazljiva. Mimogrede, opravljeni tečaji ne zadoščajo.
Na spletu številni najdejo spodbudo
Za bolnike je splet lahko virtualni forum, na katerem izmenjujejo izkušnje in se bodrijo med seboj. Podpora dobro dene tistim, ki živijo s kronično boleznijo. Na njem pa se srečujejo in povezujejo tudi starši, ki imajo obolele otroke, ali ljudje z redkimi boleznimi, ki so bili prej osamljeni.
Bolezen, kot ugotavlja medicinska antropologija, ni nikoli le golo biološko dejstvo, temveč ima tudi izrazite socialne, kulturne in psihološke dimenzije. Na spletu jih beremo kot osebne zgodbe, ki skušajo detabuizirati marsikatero bolezen in zdravljenje. Tako internet pomaga k večji ozaveščenosti o zdravju, uveljavljanju preventivnih ukrepov in omogoča vpogled v intimno spoprijemanje z boleznijo.
Dr. Rebolj vidi prednost internetnih forumov, ki združujejo ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami. Kritičen pa je do nemoderiranih strani, saj se na njih zlahka zasidrajo napačne in škodljive informacije.
Podobno meni dr. Colja Lovšin: tehnološki napredek in različne možnosti dostopa do informacij imajo prednosti, forumi, kjer uporabniki nekritično podajajo nereflektirana mnenja, pa so lahko stresni za (duševno) manj stabilne iskalce nasvetov. Pozitivno ocenjuje še skupine na socialnih omrežjih, kjer so si matere med seboj lahko v oporo v začetnih težavah starševstva.
»Noben spletni nasvet pa seveda ne more odtehtati tega, da prisluhnemo sebi: informacije že pridejo prav, globalne umske uniformiranosti pa si ne želimo,« še komentira zdravnica.
