Motnje v komunikaciji ali organizaciji?

V zadnjih tednih se je v javnosti razplamtela debata o tragični smrti, ki je bila menda posledica slabe komunikacije med zdravniki. Verjetno se vsi strinjamo, da je komunikacija med zaposlenimi zelo pomembna, in to ne samo v zdravstvu in med zdravniki. Raven komunikacije na delovnem mestu pa ne more biti samo posledica osebne volje do sodelovanja med zaposlenimi, čeprav je to sodelovanje nujno. Kdo bi toleriral, da, denimo, pilot letala, kopilot in kontrolor letenja med letom ne komunicirajo, ker so v konfliktu?

Prav iz letalstva so se v medicino prenesli nekateri načini kontroliranja postopkov dela, ki zmanjšujejo možnost napak, tako imenovane »check liste«, kontrolni seznami, katerih rutinska uporaba zmanjšuje možnost, da pri svojem delu napravimo usodno napako. Pred, na primer, operacijo operativna ekipa odgovori na serijo vprašanj, začenši z imenom bolnika, tipom operacije, mestom operacije (levo ali desno?), rizičnimi dejavniki bolnika, uporabo antibiotika, sterilnostjo inštrumentov, predstavitvijo novih članov ekipe in podobno. Vprašalnik, ki vzame malo časa, lahko pa prepreči usodno napako, denimo zamenjavo mesta operacije, hkrati pa vzpostavi komunikacijo med vsemi udeleženci, ki sodelujejo pri operaciji, in s tem omogoči boljše sodelovanje ekipe med operativnim posegom. Komunikacija je zato zelo pomembna.

Ni pa edini pogoj za uspešno timsko delo. Na kratko bom opisal delo in organizacijo na našem oddelku prvo uro službe zjutraj. Vsak dan zjutraj imamo kirurgi iz E2 in E4 nadstropja skupni sestanek pod vodstvom vodje sektorja operativnih strok ali vodje kirurgije, na katerem najprej dežurni poroča o delu v dežurstvu. Dežurni odda tudi pisni formular s podatki o bolnikih, ki jih mora predstaviti na jutranjem sestanku. Ta formular arhiviramo in nato na kratko predebatiramo, kaj se je dogajalo prejšnji dan v operacijski. Sledi kratko poročanje o vseh operativnih posegih, ki jih bomo opravili v tekočem dnevu, in pregled obveznosti kirurgov po drugih deloviščih. Na koncu pregledamo operativni program za naslednji dan, program je sicer bil napisan že teden prej. Sledi tudi pregled drugih obveznosti kirurgov za naslednji dan in seveda tekoča problematika.

Po skupnem sestanku sledi tako imenovana sedeča vizita, na kateri so navzoči vsi kirurgi in ginekologi, ki imamo bolnike na E2 oddelku, zdravnik in dietetik iz tima za klinično prehrano, klinični farmacevt, medicinske sestre iz oddelka, sestra za nego stom, fizioterapevtka in gostje, ki krožijo na oddelku. Vizito vodi predstojnik kirurgije. Za skupno mizo se pogovorimo o vseh bolnikih, ki ležijo na oddelku. Zahtevnejšim posvetimo več časa, »enostavnim« manj. Pričakujemo, da vsak, ki je navzoč na sestanku, pove svoje mnenje in opažanja o bolniku, ki ga obravnavamo, če se mu zdi to pomembno. Na koncu se po potrebi pogovorimo o drugih obveznostih in problemih.

Po »sedeči viziti« sledi še vizita ob pacientu na oddelku, ki jo vodi vodja kirurgije. Nato odidemo zdravniki, ki imamo bolnike na intenzivnem oddelku, še tja na vizito. Če se držimo reda, ostane še nekaj minut časa za debato, pogosto o zahtevnejših bolnikih, ob kavomatu, kar je tudi pomembno za dobre odnose.

Ob četrtkih zjutraj se nam na prvem jutranjem kirurškem sestanku pridruži zdravnik/-ca z oddelka za intenzivno terapijo, ki poroča o vseh bolnikih, ki tisti trenutek ležijo pri njih.

Ob petkih zjutraj pred koncem tedna imamo petnajst minut po prvem sestanku kirurgov ob 7.15 skupni sestanek vseh kirurgov, ginekologov, tima za klinično prehrano, kliničnega farmacevta, medicinskih sester, sestre za nego stom in fizioterapevta. Sestanek vodi vodja sektorja za operativne dejavnosti. Najprej se pogovorimo o stanju bolnikov, ki so hospitalizirani več kot teden dni, to je težjih bolnikov. Dan prej mora biti v informacijskem sistemu kratek zapis o njihovem stanju in zdravljenju. Tudi s ciljem pospešitve zdravljenja in seveda zaradi informiranja ekipe, ki bo dežurna čez konec tedna. Nato poročamo o vseh bolnikih, ki ležijo na kirurgiji, ginekologiji in oddelku za klinično prehrano, ki jih pokrivamo dežurni. Vodja sektorja na koncu poroča o morebitnih organizacijskih težavah, varnostnih zapletih, novostih pri organizaciji, pa tudi o prijetnejših stvareh.

Na videz vse to vzame veliko časa, v resnici pa bistveno manj, kot se zdi. Ob petkih začnemo prvi sestanek ob 7.15, po osmi uri so prvi kirurgi že v operacijski. Po svoje neverjetno, kaj vse lahko opravimo v 45 minutah, če je organizacija dobra. To zahteva veliko truda predstojnika, ki se trudi, da probleme rešujemo za mizo. Ne želi debat po elektronski pošti, ampak v živo.

Ob torkih zjutraj imamo skupne strokovne sestanke, kjer imamo med drugim tudi tako imenovane morbiditetne in mortalitetne konference, na katerih debatiramo o bolnikih, pri katerih zdravljenje žal ni potekalo tako, kot smo načrtovali. Z namenom, da bi to v prihodnje preprečili. Enkrat na mesec je ta sestanek namenjen organizacijskim zadevam, čeprav se o organizaciji pogovarjamo tako rekoč vsak dan. Občasno strokovni direktor z glavno sestro zjutraj opravi tako imenovano varnostno vizito, ki je zelo pomembna, ker se tudi vodstvo bolnišnice seznani z našim delom in morebitnimi težavami.

V takšni organizaciji dela težko pride do izraza nekomuniciranje med zdravniki. Komuniciranje je sicer del profesionalnosti, ki jo izraža zdravnik. Samo volja do komunikacije je žal premalo. Pomembna je tudi organizacija dela. Dobra komunikacija pa žal ne more popraviti slabe organizacije.

***

Dr. Erik Brecelj je kirurg, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Njegova skrb za bolnike in dolgoletno odzivanje na anomalije v sistemu slovenskega zdravstva sta povzročila, da je postal ena bolj prepoznavnih osebnosti na Slovenskem. Njegovo »oporečništvo« mu je nakopalo kar nekaj nevšečnosti.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

dr. Erik Brecelj, kirurg

Sabina Senčar, ginekologinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

Gabrijel Fišer, kirurg

Diana Zajec, novinarka

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja