Pozabljivost in demenca 

Čeprav sta danes v ospredju predvsem pozabljivost in demenca, pa obstajajo tudi ljudje, ki se spopadajo s problemom pretiranega pomnjenja oziroma spomina. Poznamo ljudi z avtobiografskim spominom (hipertimezija), ki se spomnijo do potankosti vsakega dogodka v svojem življenju. Oseba s tem sindromom se spomni vseh dni svojega življenja, do popolnosti se spominja kraja vsakega dogodka, v kaj je bila oblečena, okolice in do potankosti podoživlja tedanja čustva. Ti spomini se pojavijo takoj in brez zavestnega napora. 

Ti posamezniki so pritegnili tudi pozornost nevroznanstvenikov, ki so izvedli analizo s slikanjem njihovih možganov. Raziskava je pokazala, da imajo ti ljudje oba dela možganov nesorazmerno večja od normalnih (posebej povečan je hipokampus in del senčnega režnja). Osebe, ki trpijo zaradi tega sindroma, zelo težko ustvarijo časovni redosled in imajo težave v šoli, ne morejo uporabiti svoje sposobnosti pomnjenja drugih rednih nalog. Imajo tudi težave z odnosi in socialnimi stiki, ker se pri vsakem pogovoru preveč poglabljajo v podrobnosti.

Pozabljivost na splošno velja za negativno lastnost ali znak starosti in demence. Vendar pa je pozabljanje veščina, ki jo je mogoče uporabiti tudi kot pomoč pri zdravem spominu za občutljivost ravnovesja med shrambo podatkov in sposobnostjo odpovedi hrambe manj pomembnih podatkov.

Vemo, kako pomembno je, da pozabimo žalostne in boleče dogodke v svojem življenju. Rek »čas zaceli vse rane« ne velja za ljudi z vrhunsko avtobiografskim spominom. Podoživljajo vsak boleč trenutek, tudi tiste, ki so stari več let, kot da bi se zgodili včeraj.

Zanimiv je primer taksistov v Londonu, ki imajo večje možgane in trpijo trajne spremembe struktur možganov. To je pokazala študija nevroznanstvenikov, ki so proučevali ta primer. Visoka dnevna spominska obremenitev taksistov, ki morajo nenehno prepoznavati veliko število različnih ciljev v različnih okoliščinah, lahko, kot je pokazala študija, povzroči telesne in specifične spremembe v možganih. Pri tem nastajajo novi nevroni, ki imajo z obstoječimi nevroni več povezav. Poveča se lahko tudi število glia celic in drugih nenevronskih možganskih celic, kar anatomsko poveča hipokampus. 

To je še en dokaz, da lahko povečana uporaba možganov povzroči telesne in specifične spremembe v možganih. Z drugimi besedami, kognitivne vaje lahko povzočijo »plastičnost« možganov (poveča se število sinaptičnih povezav med nevroni). Tovrstne raziskave bi lahko imele pomembno vlogo pri ugotavljanu nastanka demence in drugih nevrodegenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Demenca je klinični sindrom, ki zajema težave na različnih področjih kognitivnih funkcij. Prisotna je motnja spomina in orientacije, opaziti je težavo v izgovarjavi in neobičajno vedenje. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši podtip demence, izraža se tako, da osebi jemlje dostojanstvo, samostojnost in dejavnost v družbi in doma. Bolnik z demenco lahko v nekaj letih postane povsem odvisen od tuje pomoči.

V našem sistemu uspešno zdravimo demenco s simptomatskimi zdravili predvsem v zgodnji fazi, ne moremo pa je povsem ustaviti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2015 demenca prizadela 47 milijonov ljudi po vsem svetu, za leto 2030 je napovedanih 75 milijonov in do leta 2050 že 132 miljonov bolnikov.

Nekatere raziskave so potrdile povezavo med dejavniki tveganja in razvojem demence. Ti faktorji vključujejo fizično neaktivnost, debelost, neuravnoteženo prehrano, uporabo tobaka in škodljivo pitje alkohola ter diabetes melitus in hipertenzijo. Pomemben je tudi genetski dejavnik ter potecialni faktorji, ki vključujejo socialno izoliranost in kognitivno neaktivnost.

Homeopatija kot neinvazivna metoda zdravljenja brez stranskih učinkov lahko pripomore k izboljšanju kognitivnih motenj, kot so slab spomin za določena dejstva, oslabljen selektivni spomin, povečana preobčutljivost, šibkost in utrujenost. Osebi lahko pomagamo tudi pri neodločnosti. Lajšamo lahko tudi nenadno izgubo spomina. Homeopatija je individualna metoda zdravljenja in upošteva pacientove znake na fizičnem in mentalnem nivoju, vključuje pa tudi njegovo konstitucijo in predispozicije za določene bolezni. Literatura navaja homeopatska zdravila, kot so Baryta carbonica, Anacardium orientale, Lycopodium, Natrium muriaticum, Alumina, Canabis indica, Medorrhinum, Kali phosphoricum, Ambra grisea, Silicea ...

Z navedenimi homeopatskimi zdravili pacientom izboljšamo spomin, zmanjšujemo odsotnost tako kratkoročnega kot dolgoročnega spomina. Vplivamo lahko tudi na izražanje zanimanja in interes za vsakdanje življenje, izboljšamo prostorsko in časovno orientacijo. Zanimiv je učinek homeopatskih zdravil na ritem govora in ohranitev niti pogovora.

Demenca postaja velik globalni zdravstveni problem, za katerega ne poznamo univerzalnega zdravila. Lahko zdravimo le nekatere simptome demence in to vodi do vse večjega poudarka na preventivi. Pomembna je osebna ozaveščenost in aktivnost na fizičnem in mentalnem nivoju prav vsakega posameznika, ki sam lahko veliko naredi v smislu preventive. Potrebno je ohraniti mišično maso z vsakodnevnim gibanjem in tako preprečiti nastanek maščobnega tkiva, kajti maščobno tkivo vodi v bolezni metabolnega sindroma s spremembami na ožilju. Degenerativne spremembe na ožilju vodijo v bistveno zmanjšanje kognitivnih sposobnosti in pospešijo razvoj demence.

Poleg osebne skrbi ljudi za preprečevanje demence pa mora sodelovati tudi celotna družba na področju javnega zdravja z ozaveščanjem ljudi, z razvojem nege in inovativnih metod diagnosticiranja simptomov za demenco, okrepitvijo informacijskega sistema, izvedbo raziskav in iskanjem novih načinov zdravljenja demence.

***

Dr. Maruša Hribar je raziskovanje molekularne biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo nadaljevala z doktorskim študijem v Ženevi. Tam je raziskovala možnosti uporabe zarodnih celic pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni in tudi po doktoratu nadaljevala z nadgradnjo znanj o nevrofiziologiji, farmaciji in homeopatiji. Je članica izvršilnega odbora Evropskega združenja za integrativno medicino.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

Sabina Senčar, ginekologinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

Gabrijel Fišer, kirurg

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

***