Tiskane izdaje
Področje, ki obravnava dejavnike tveganja za nastanek bolezni v medicini, imenujemo preventiva. Preventiva je najbolje prodajani izdelek, ker je tako množičen. Osnovne življenjske potrebe, kot so hrana, higiena, spolnost in zdravila, se prodajajo najbolje in so neločljivo povezane z dojemanjem preventive.
Katera dieta je najbolj zdrava? Ločevalna, vegetarijanska, brezglutenska, po krvnih skupinah, zeljna juha? V spolnosti je lahko nekorektnost in nepravovernost kaznovana z grdimi, stigmatiziranimi boleznimi. Na izletih ali potovanjih ima vsak odgovoren državljan s seboj torbico z osnovnimi zdravili, antibiotiki, antirevmatiki, zdravili proti alergijam in protivnetnim mazilom. Umivanje rok in brisanje prahu je mogoče izboljšati z razkužili, zato so domače police polne čistil in kemikalij.
Če bolnik meni, da bi za svoje zdravje sam lahko naredil največ, potem lahko upravičeno sklepa, da je tudi kriv za nastanek bolezni.
Že toliko let opazujem skrušene pacientke, ki začnejo svojo pripoved zdravniku takole: Vem, da imam preveliko telesno težo, vem, da sem tako ali drugače nezdravo živela, nisem delala keglovih vaj, zob si nisem umivala pravilno in dovolj redno ... KRIVA SEM!
Krivda je tudi prvo, na kar se zdravniki opremo pri razlagi stanj in bolezni: Spremenite navade, razvade, diete, zdravila, higienske postopke, spolno življenje!
Krivda in njeno brezpogojno sprejemanje ne moreta biti nujno zgodovinsko pogojena z mučeništvom in pokoro tostranskega sveta, ki ga opisuje večina verstev. Moja babica, na primer, ki je bila globoko verna ženska, je bila, ko je zbolela, ravno nasprotnega občutja. Bila je razbremenjena krivde. Po njenem prepričanju o usodnih odločitvah, o rojstvu in smrti, ne odločamo sami, temveč višja sila.
Moja mama je biologinja in Darwin je nastanek bolezni, prepletanje življenja in smrti, razlagal z mutacijami in naravno selekcijo. Izpodbijal je Lamarckove teorije o žirafah, ki jim je po njegovem mnenju zrasel vrat, ko so se stegovale za visokimi vejami. Darwin je trdil, da so se žirafe z mutacijami in naravno selekcijo razvile takšne, kot jih poznamo danes, brez krivde in osebnega vpliva na potek evolucije.
Medicina ne omenja krivde pri nastanku bolezni, vsaj ne kot glavnega dejavnika. Bolezen nastaja kot posledica mnogoterih dejavnikov. Na veliko večino dejavnikov nimamo nikakršnega vpliva: genetika, nagnjenost k bolezni, posebnosti imunosti in metabolizma. Tudi nagnjenost k nevarnim razvadam imamo zapisano ob rojstvu.
Krivi torej nismo − in to moramo razčistiti takoj ob nastanku Bolezni (usodne) in bolezni (ki znižuje kakovost življenja).
Vendarle verjamem v preventivo in njeno mesto v življenju posameznika. Na najpomembnejše stvari v življenju ne moremo vplivati: na rojstvo, smrt ali bolezen. Lahko pa s pomočjo preventivnih ukrepov živimo polno, lepo, uspešno in vredno.
Posvetimo se pripravi obroka in uživajmo v hrani, ki smo jo pripravili, poiščimo lepoto v gibanju in dihanju. Naredimo si lepe medsebojne odnose, dotike brez krivde. Ne glejmo na svet kot na nekaj umazanega in polnega majhnih škodljivih mikroorganizmov. Ne verjamem, da za navadno domače čiščenje in kozmetiko potrebujemo veliko kemije; naš imunski sistem nam bo celo hvaležen in naravo bomo pustili potomcem malo bolj zdravo. Zdravila naj ne bodo sestavni del damskih in popotnih torbic.
Zavedanje lastne majhnosti in vpetosti v veliko širšo zgodbo sveta in obstoja nas razreši krivde. Preventiva pa nam omogoča, da nas življenje − med rojstvom, boleznijo in smrtjo − ne bi obšlo.
Sabina Senčar je specialistka ginekologije in porodništva in specialistka družinske medicine. V teh okvirih se ukvarja tudi z lasersko medicino in nutricionizmom.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
