Ne pozabite na našo revoltirano anketo

Tokrat so na vrsti občine. Jih je dovolj ali preveč za zagotavljanje lokalne samouprave? Zakaj?

Objavljeno
20. september 2013 10.54
Posodobljeno
20. september 2013 15.00
Uredništvo Dela
Uredništvo Dela

Ljubljana − Število občin je, kot kaže, trenutno res vroča politična tema. Tokratno vprašanje revoltirane ankete − Ali menite, da sedanje število občin zagotavlja dovolj lokalne samouprave ali pa je občin preveč? − je namreč sprožilo precejšen odziv.

Večina sodelujočih sicer meni, da je občin preveč, da bi lahko z lastnimi sredstvi opravljale svojo funkcijo, precej manj pa je prepričanih, da je občin za opravljanje funkcij lokalne samouprave dovolj. 

Bojan Smole tako meni, da so občine postale leglo klientelizma vodilnih občinskih funkcionarjev in političnih strank, vse manj pa opravljajo osnovno funkcijo lokalne samouprave.

Z njim se strinja tudi Marko Simsič, ki pravi, da občinski aparati v majhnih občinah sicer niso veliki, vendar so pogosto klientelistično nastavljeni in nestrokovni, zaradi majhnosti pa tudi ne zagotavljajo vsega, kar občina mora. »Preveč je vrtičkarstva in nesmotrne porabe javnih sredstev, kar vsekakor govori v prid združevanja občin,« dodaja. 

Slavko Pezdir pa piše, da bi moral biti edini kriterij za ustanovitev občine ekonomska sposobnost, da lokalna skupnost s prihodki od pravnih in fizičnih oseb na svojem območju finančno pokrije vse stroške v svoji pristojnosti ter vse svoje obveznosti po ustavi in zakonu. »Lokalna samouprava, ki je finančno odvisna od politične (samo)volje državne oblasti, je popolna laž. Brez politične in ekonomske avtonomije je lokalna samouprava prazna fraza manipulantov iz vladajoče kleptokracije,« še piše. 

Svojo odločitev lahko tudi utemeljite

Še posebej vas opozarjamo, da »revoltirana anketa«, ki bo na naši spletni strani objavljena do vključno ponedeljka, ne omogoča le »klasičnega« glasovanja za oziroma proti posameznemu predlogu, ampak tudi utemeljitev vašega pozitivnega ali negativnega glasu.

Zaradi naših dosedanjih izkušenj s komentiranjem spletnih vsebin, v katerem (pre)pogosto izstopata in prevladata predvsem pomanjkljiva argumentacija in sovražni govor avtorjev, ki se skrivajo za kuliso anonimnosti, utemeljitev glasu sicer omogočamo samo tistim bralcem, ki so se pripravljeni razkriti s svojim polnim imenom in priimkom in nam posredujejo tudi telefonsko številko, na kateri lahko preverimo njihovo istovetnost. (Več o posredovanju podatkov in namenu njihove uporabe lahko sicer preberete v pogojih komentiranja, ki so navedeni v anketi.)

Ključni in temeljni namen uvedbe komentiranih anket je torej sprožiti odkrito, transparentno in predvsem vsebinsko razpravo o izbranih predlogih, ki naj njihovim avtorjem in drugim zainteresiranim pripadnikom civilne družbe služi kot kazalec sprejemljivosti idej za širšo javnost in vodilo za njihove nadaljnje aktivnosti v smeri konkretizacije in realizacije predlaganih rešitev. Zato vas vljudno vabimo k sodelovanju in razmisleku o skupni prihodnosti.