Tiskane izdaje
V tokratni revoltirani anketi, ki je na spletnem Delu (delo.si/revolt) objavljena od ponedeljka, vas sprašujemo, ali se strinjate s posegom v minimalno plačo, ki trenutno znaša 783,66 evra bruto na mesec ali, grobo preračunano, okoli 4,5 evra na uro, prav tako v bruto znesku. Velika večina udeležencev ankete (približno 84 odstotkov) temu nasprotuje, za ukrep, ki naj bi po mnenju zagovornikov prispeval k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pa se je izrekla slaba šestina.
Proti predlogu so se izrekli tudi vsi tisti anketiranci, ki so se odločili izkoristiti možnost utemeljitve svojega glasu. Aleksandra Rehar tako ob ugotovitvi, da je osebni dohodek posameznega državljana že tako preveč obdavčen, svetuje vladi, naj sredstva za krpanje proračunske luknje poišče drugje na odhodkovni strani. »Naj znižajo davke, potem bo lažje zadihalo tudi gospodarstvo.«
Zaradi »vedno novih bremen, ki jih ta pokvarjena oblast nalaga najslabše plačanim delavcem in upokojencem« je ogorčen Slavko Pezdir, podobno pa meni tudi Franc Prešeren, ki pri tem izpostavlja te dni predstavljeni predlog proračuna za prihodnje leto kot »'mojstrovino', kako zadržati privilegije in nekatere druge nepotrebne 'pravice', breme krize pa brez sramu naložiti državljanom, ki niso krivi za katastrofo v tej državi.«
Novica, da v vladnih krogih v okviru snovanja protikriznih ukrepov razmišljajo tudi o možnosti posega v minimalne zajamčene prihodke, je prejšnji teden povzročila precej razburjenja, oster odziv sindikatov in javnosti pa je vlado prisilil, da je naredila korak nazaj in predlog, vsaj na kratek rok, umaknila s politične agende.
Vabljeni k razpravi
Za sodelovanje v revoltirani anketi o posegih v minimalno plačo imate časa še do vključno ponedeljka, pri čemer vas vabimo, da izkoristite tudi možnost utemeljitve svojega glasu. Ključni in temeljni namen komentiranih anket v okviru projekta Revolt in alternative je spodbuditi odkrito, transparentno in predvsem vsebinsko razpravo o izbranih temah. Zato vas vljudno vabimo k sodelovanju in razmisleku o skupni prihodnosti.
Zaradi naših dosedanjih izkušenj s komentiranjem spletnih vsebin, v katerem (pre)pogosto izstopata in prevladata predvsem pomanjkljiva argumentacija in sovražni govor avtorjev, ki se skrivajo za kuliso anonimnosti, utemeljitev glasu sicer omogočamo samo tistim bralcem, ki so se pripravljeni razkriti s svojim polnim imenom in priimkom in nam posredujejo tudi telefonsko številko, na kateri lahko preverimo njihovo istovetnost (več o posredovanju podatkov in namenu njihove uporabe lahko sicer preberete v pogojih komentiranja, ki so navedeni v anketi).
