Le nekaj dni po tem, ko je več ministrov razkrilo, da vlada po priporočilu Bruslja razmišlja o poseganju v minimalno plačo, se je premierka Alenka Bratušek pod pritiskom nasprotovanja javnosti in sindikatov izrekla proti tovrstnemu ukrepu. Kot kažejo rezultati naše revoltirane ankete, je bila to modra politična odločitev.
V anketi, ki je potekala v okviru projekta Revolt in alternative: Ideje za boljši jutri, se je proti nižanju minimalnega zajamčenega mesečnega dohodka - ta je trenutno zamejen pri 783,66 evra bruto - izreklo nekaj več kot 84 odstotkov udeležencev. Tistih, ki so pritrdili zagovornikom takšnega odgovora na krizne razmere, s katerim bi po njihovem mnenju povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in tako omogočili njegovo hitrejše okrevanje, je bila torej slaba šestina (to je sicer precej več kot v objavljeni anketi Dela Stik, v kateri sta se za znižanje minimalne plače izrekla le dva odstotka vprašanih).
Proti tovrstnemu protikriznemu ukrepu so se enotno izrekli tudi vsi tisti, ki so se odločili izkoristiti možnost utemeljitve svojega glasu, ki jo ponuja revoltirana anketa. Darja Lah tako ugotavlja, da delavec z minimalnim zajamčenim dohodkom zaradi vedno večjega bremena različnih prispevkov enostavno ne more več preživeti. »Če vlada misli, da lahko z znižanjem minimalne plače pripomore h konkurenčnosti, naj se na isti bruto [znesek] sama odpove procentualnemu delu prispevka, tako razbremeni gospodarstvo, delavcu ostane več, sama pa bo prišla do istega učinka.«
Zaradi »vedno novih bremen, ki jih ta pokvarjena oblast nalaga najslabše plačanim delavcem in upokojencem« je ogorčen Slavko Pezdir, podobno pa meni tudi Franc Prešeren, ki pri tem izpostavlja te dni predstavljeni predlog proračuna za prihodnje leto kot »'mojstrovino', kako zadržati privilegije in nekatere druge nepotrebne 'pravice', breme krize pa brez sramu naložiti državljanom, ki niso krivi za katastrofo v tej državi.«
Politična participacija vstajnikov
V novi anketi, ki je že objavljena na naši spletni strani (delo.si/revolt), vas sprašujemo za mnenje glede politične participacije vstajniškega gibanja, ki se je konec lanskega leta podalo na ulice z zahtevo po prečiščenju političnih elit, odločnem obračunu s korupcijo in bolj odgovornem vladanju. Protesti so se po padcu vlade Janeza Janše sicer unesli, a naraščajoče nezadovoljstvo s kabinetom njegove naslednice že grozi z njihovo obuditvijo.
Ker je več iniciativ, ki so vzniknile iz protestniškega vrenja, že napovedalo vstop na politični oder (za zdaj je konkretne korake v tej smeri naredila le stranka v nastajanju Solidarnost), vas sprašujemo, kako, če sploh, bi moralo vstajniško gibanje nastopiti na prihodnjih volitvah. Vabljeni k razpravi in ne pozabite, da vam revoltirane ankete omogočajo tudi utemeljitev oddanega glasu (pogoji so priloženi anketi).