Tiskane izdaje
Prejšnji teden je v medijih negativno odjeknila novica, da je Slovenija na mednarodni lestvici švicarskega inštituta IMD dosegla novo dno in v družbi 60 držav pristala na 55. mestu. Udeleženci Revoltirane ankete za to krivijo predvsem politiko.
Na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za porazno uvrstitev naše države, se je dobra polovica (51 odstotkov) sodelujočih odločila za odgovor, da so to politične elite, ki generirajo nenehno krizo v državi, ta pa potem vpliva tudi na konkurenčnost gospodarstva. Dobra tretjina (39 odstotkov) jih je krivdo zvalila na ramena okostenelega in prevelikega državnega aparata, nekaj manj kot desetina pa glavnega krivca vidi v slovenskih podjetnikih, ki da se ne znajo prilagoditi globalni konkurenci.
Med anketiranci, ki so se odločili utemeljiti svoj odgovor, je tudi Franc Mihič, ki meni, da nazadovanja Slovenije na lestvici konkurenčnosti ne moremo pripisati (pre)visokim stroškom dela, kot trdijo nekateri. To dokazuje s primerom Danske in Avstrije, kjer kljub visokim tovrstnim izdatkom ohranjajo konkurenčnost z vlaganjem v raziskave, razvoj in zaposlene. Zato, da temu pri nas ni tako, sta po njegovem kriva odtujena stroka in oblast.
Združevanje levice
Po prepričljivi zmagi SDS ter navezi NSi-SLS na evropskih volitvah so se na levici političnega pola začele vrstiti pobude po združevanju sedanjiih in nastajajočih strank pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. V novi Revoltirani anketi, ki jo najdete na naši spletni strani, vas sprašujemo po mnenju glede tovrstnih pobud.
